Za promocijo filma Hoja po robu se je ustavil celo pri Oprah. Foto: EPA
Za promocijo filma Hoja po robu se je ustavil celo pri Oprah. Foto: EPA

Razlog, zakaj še kar naprej snemam filme, je ta, da sovražim zadnjega, ki sem ga posnel. Zato poskušam popraviti svoje napake.

River in Joaquin Phoenix
Na starejšega brata je bil Joaquin zelo navezan.

Nisem indie otrok, nisem tudi junak romana Johna Grishama, temveč sem oboje. Delam, kar me v tistem hipu navdušuje. Bom v nekem 80 milijonov dolarjem dragem policajskem filmu, briga me, že v naslednjem hipu bom v kakšnem norem neodvisnem filmu. Nočem imeti načrtov.

Ne vem, zakaj vedno igram moške, ki se hočejo oddolžiti. A naj vas ne zmede, zlobneži so dosti bolj zabavni.

Moj partner sem trenutno sam, kar se zgodi, kadar trpiš za razcepljeno obsedenostjo in obsedenostjo s samim seboj.

Ko grem ven z damami, jih ne silim, da izgovorijo moje ime. Rečem jim, da imam rad nadimek "mucek".

Joaquin Phoenix
Phoenix pogosto igra bodisi izgubljene duše bodisi negativce bodisi kar oboje. Foto: EPA
Joaquin v Gladiatorju
Za Gladiatorja je bil prvič nominiran za oskarja. Foto: EPA
Hoja po robu
Z Reese sta več mesecev vadila pri učitelju petja. Foto: EPA
Reese Witherspoon in Joaquin Phoenix
Lanskoletni zlati globusi so pozlatili oba igralca Hoje po robu. Foto: Reuters
Joaquin Phoenix
Igralec je pri ženskah zelo zaželjen.
Joaquin Phoenix
Ostaja preprost fant. Foto: EPA
Škandalozno pero
V Škandaloznem peresu je bila njegova soigralka Kate Winslet. Foto: EPA

Morda res nimamo pojma, katera lepotička se greje ob intrigantnem in kompleksnem Joaquinu, a nekaj je gotovo: igralec, ki si izbira stranske vloge nesamozavestnih likov, polnih notranjih bitk in temačnih značajev, je nepozaben v vsaki izmed svojih interpretacij, pa naj bo to tista, zlobnega rimskega cesarja ali razklanega duhovnika markiza De Sada.

Čisto pravi hipi
Joaquín Rafael Phoenix se je rodil 28. oktobra leta 1974 v Portoriku, kjer je tudi preživel svoje zgodnje otroštvo, dokler se družina ni preselila v Kalifornijo, kjer je skupaj s svojim bratom Riverjem in sestrami vstopil v svet filma. Phoenix je mešanega rodu, v njemu se pretakajo irska, španska, madžarska in ruska kri. Starša sta bila hipija, ki sta se v 60. letih pridružila kultu Children of God in kot misijonarja potovala po vsej Južni Ameriki. Ko so se Phoenixovi preselili v Los Angeles, sta starša vse otroke spodbujala, da vnovčijo svoje igralske sposobnosti.

Družina liričnih imen
Joaquin je bil tretji otrok in izjemno navezan na brata Riverja (1970-1993) in sestre Rain (Rainbow Joan of Arc), Liberty Butterfly in Summer Joy. Ker je tudi sam hotel imeti zemeljsko ime, se je oklical za Leafa, ime, ki ga je uporabljal več let. ‘’Ime sem si spremenil, ker nihče v Ameriki ni znal izgovoriti Joaquin in zaradi tega me je bilo kot otroka včasih zares sram. Vsi drugi otroci v moji družini so imeli prekrasna imena, jaz pa sem dobil Joaquina, veste kaj hočem reči? Tako sem si rekel: To ni dobro, še jaz ga ne znam izgovoriti,'' pravi igralec, ki se sicer svojega revnega, a lepega otroštva spominja z ljubeznijo.

Predan vegan
Kot vsi Phoenixi je tudi Joaquin že zgodaj postal strog vegan in za organizacijo za varstvo živalskih pravic Peto, katere član je, posnel dokumentarni film. Phoenix je na nekem fotografskem snemanju za Prado tudi zavrnil usnjene čevlje, v filmskih pogodbah pa izrecno zahteva, da ne nosi kostumov, narejenih iz živalske kože.

Tista usodna noč čarovnic …
Joaquinovi prvi filmski vlogi sta bili gostovanji na TV-serijah z Riverjem: Sedem nevest za sedem bratov (1982) in Backwards: The Riddle of Dyslexia (1984). Na velikem platnu je debitiral v Space Campu (1986). S Starševstvom (Parenthood, 1989) se je uveljavil kot otroški igralec, nato pa se je odločil, da za nekaj časa igranje opusti in se preseli s sveže ločenim očetom v Mehiko. Naslednjič, ko je javnost zopet sliša

la za Phoenixa, je bilo v tragičnih okoliščinah - Joaquin je bil namreč tisti, ki je 31. oktobra 1993 zavrtel klic v sili, ko je brat River, takrat že velika hollywoodska zvezda, vzel prevelik odmerek mamil in umrl na pločniku pred hollywoodskim klubom v lasti Johnnyja Deppa The Viper Room.

Nenehne primerjave
Joaquinov klic v sili so pozneje predvajale vse TV- in radijske postaje po ZDA in po svetu. Dogodek je Joaquina neizogibno znamoval in še danes se zdi, da težavni in vsestranski igralec kaže vso bolečino izgube v pogledu, v izjavah, v vlogah. ‘’Po Riverjevi smrti sem se počutil, kot da sem v spremenjenem stanju. Potreboval sem več kot leto dni, da sem dobil svoje življenje nazaj,'' je v eni redkih izjav o pokojnemu bratu dejal Joaquin in še: ''Z Riverjem sva se pogovarjala o tem, kako bo, ko bova stara. Bilo je nekaj krasnega v misli na skupno postaranje. River bo pogrešan - pika. Zdaj bolj kot kdar koli poprej, si želim, da bi lahko govoril z njim.''

Največ pa pove morda tale Joaquinova izjava: "Nimam niti najmanjše želje govoriti o svojem mrtvem bratu. Na živce mi gre, da me zmeraj primerjajo z njim. Moj brat je bil čudovita oseba in izjemen igralec."

Zdramil ga je šele Van Sant
Nekaj mesecev po Riverjevi smrti je Joaquin na prigovarjanje prijateljev brez posebnega navdušenja spet začel prebirati scenarije in iskati vlogo, ki bi mu ustrezala. Končno je dejal “da” Gusu Van Santu, režiserju, ki je Riverja v filmu Moj mali Idaho (1991) pripeljal do beneškega leva za najboljšo moško vlogo. Phoenix si je ime spremenil spet v Joaquin in v Ženski za umret (To Die For, 1995) zaigral fanta, obsedenega z Nicole Kidman. Z vlogo je postal Joaquin Phoenix več kot le “brat Riverja Phoenixa” in se uveljavil kot ljubljenec filmskih kritikov.

Zasenčil oskarjevca
Sledila je še ena odmevnejša vloga v filmu Inventing the Abbotts (1997), kjer je spoznal svojo zaročenko Liv Tyler. Na velika platna se je vrnil še istega leta, in sicer v filmu Oliverja Stona U Turn. V filmu Return to Paradise je upodobil tragični lik ameriškega turista, ki ga v Maleziji zaprejo in usmrtijo zaradi mamil. S soigralcem Vinceom Vaughnom sta skoraj nemudoma spet združila moči v filmu Clay Pigeons (1998), sledila pa je še vloga pomočnika v pornotrgovini Osem milimetrov.

Leto 2000 je bilo tisto, ki je Phoenixa potrdilo kot veliko zvezdo, ko mu je film Gladiator prinesel prvo oskarjevsko nominacijo. Z Riverjem sta do zdaj edina brata, oba nominirana za igralskega oskarja.

Hotel ga je sam Johnny
Čeprav je oskarja dobil le Joaquinov soigralec Russell Crowe, pa ga je Phoenix kot sebičen, paranoičen mladi cesar popolnoma zasenčil. Igralec slovi po tem, da mu ni težko narediti kar koli, da bi se bolj zlil z vlogo, tako se je za cesarja Commodusa zredil in gojil nezdravi polt. ‘’Ko berem scenarij, začenjam videti lik. In kaže, da vedno naredim nekaj s svojimi lasmi. Veliko stvari, ki jih naredim za vlogo, ljudje niti ne opazijo, a jaz opazim in zame to naredi lik celega,'' je to svojo lastnost nekoč pojasnil Phoenix.

S svojo interpretacijo pa ni naredil vtisa le na kritike, temveč tudi na Johnnyja Casha, ki je takrat že premišljeval o prelitju svoje življenjske zgodbe na filmska platna in je iskal primernega igralca, ki bi ga upodobil.

’’Hello. My name is Johnny Cash.’’
Istega leta je Joaquin zaigral tudi v dveh neodvisnih produkcijah: v njemu zelo ljubemu V imenu pravice (The Yards) je igral temačni lik delavca na podzemni železnici, ki niha med dobrim in zlom ter nato tragično konča (kot mnogi Phoenixovi liki), v Škandaloznem peresu (Quills) pa razklanega duhovnika, ki v norišnici skrbi za Markiza de Sada. Dvakrat je Phoenix sodeloval z režiserjem M. Nightom Shyamalanom: v Znamenjih (2002) kot izpran igralec baseballa, v Vasi ob gozdu (2004) pa kot zaljubljeni kmet.

Nagrade, nagrade in pohvale
Leta 2005 je sledila morda Phoenixova najboljša in zanj najtežja vloga Johnnyja Casha v biografski drami Hoja po robu. Sam Cash si je že od samega začetka želel Joaquina, ta pa je glasbeno legendo hotel zadeti do pikice natančno, zato si je kupil kitaro, se naučil igrati nanjo in par let vadil in oponašal Cashevo mimiko, glas, način igranja, petja in samo osebnost. A najtežji prizor niso bile izvedbe pesmi, ampak spominjanje na Cashovega umrlega brata. S tem prizorom se je Joaquin tako poistovetil, da se še dolgo ni pobral.

Nemudoma po koncu snemanja se je začel zdraviti zaradi alkoholizma. Film je Joaquinu prinesel zlati globus in oskarjevsko nominacijo, njegovi soigralki Reese Witherspoon pa zlati kipec.

Prihodnost je … temačna.
Januarja leta 2006, le nekaj dni po osvojitvi zlatega globusa, je bil igralec vpleten v prometno nesrečo na hollywoodskih gričkih. Njegov avto se je prevrnil, iz razbitin pa ga je čudežno nepoškodovanega potegnil nemški režiser Werner Herzog, ki prebiva v bližini. Takoj za tem je čudaški Herzog izginil, Phoenix pa se je že čez nekaj dni udeležil podelitve nagrad igralskega ceha (SAG).

Vsestranski Phoenix se zadnje čase uspešno spušča tudi v svet režije glasbenih videov (za skupine Ringside, She Wants Revenge, People in Planes), za katere je celo prejel tri nominacije na nagradah Združbe glasbene videoprodukcije. Videli ga bomo lahko v filmih We Own the Night, kjer igra upravnika kluba, ki želi zaščititi brata in očeta pred rusko mafijo, in Reservation Road, kjer dve družini poveže tragična nesreča, ko oče ene ubije sina druge družine.

Zelo zaseben Newyorčan
Zasebno se o 32-letnem Joaquinu ne ve veliko, saj igralec ni ravno najbolj zgovoren, Riverjeva tragedija pa ga je naučila, da skuša ubežati očem javnosti. ‘’Manj ko ljudje vedo o meni, bolje je, ker je moj namen igrati paleto likov,'' pojasnjuje svoje življenje zunaj soja fotografski bliskavic in rumenega tiska.Večkrat je tudi izjavil, da nikoli ne gleda na ekranu, niti ne bere, kar se piše o njem bodisi v tabloidih bodisi v resnem tisku: ‘’Nikoli ne mislim, da sem dober v čemer koli. Vedno sem lahko boljši, poznam svoje šibke točke. Nikoli nisem bil popoln.''
Živi v New Yorku, v istem stanovanjskem bloku kot sestra Summer in njen mož igralec Casey Affleck ter režiser Gus Van Sant. Po razdrtju zaroke z Liv Tyler se o njegovih dekletih ni kaj dosti govorilo , razen letos pomladi, ko so ga povezovali s soigralko iz filma We Own the Night Evo Mendes. Oba sta vztrajala, da sta le prijatelja.

K. S.

Razlog, zakaj še kar naprej snemam filme, je ta, da sovražim zadnjega, ki sem ga posnel. Zato poskušam popraviti svoje napake.

Nisem indie otrok, nisem tudi junak romana Johna Grishama, temveč sem oboje. Delam, kar me v tistem hipu navdušuje. Bom v nekem 80 milijonov dolarjem dragem policajskem filmu, briga me, že v naslednjem hipu bom v kakšnem norem neodvisnem filmu. Nočem imeti načrtov.

Ne vem, zakaj vedno igram moške, ki se hočejo oddolžiti. A naj vas ne zmede, zlobneži so dosti bolj zabavni.

Moj partner sem trenutno sam, kar se zgodi, kadar trpiš za razcepljeno obsedenostjo in obsedenostjo s samim seboj.

Ko grem ven z damami, jih ne silim, da izgovorijo moje ime. Rečem jim, da imam rad nadimek "mucek".