Vaša ocena: 
Ocena 5,0 od 7 glasov
Ocenite to novico!
Na Švedskem jim pravijo rdeče gozdno zlato, marmelada iz brusnic pa ne bi smela manjkati v nobeni švedski kuhinji.
Pri nas brusnice bolj iščemo kot nabiramo, saj rastejo redkokje, nekako v drugi polovici avgusta in septembra.
Vednozeleni grmiček s kiselkastim, nekoliko trpkim okusom je v Evropi najbolj razširjen na Švedskem in Finskem, uspeva pa tudi na Japonskem in v severni Rusiji. Brusnicam je všeč hladnejše zmernotoplo in subpolarno podnebje, prenesejo pa celo temperature do -40 st. C. Brusnice imajo večje, a manj trpke sorodnice v Severni Ameriki - ameriške brusnice gojijo na več tisoč hektarjih, obvezno pa jih Američani jedo s puranom na zahvalni dan in za božič.
"Evropske" brusnice imajo rade kislo zemljo in senco, grmički z majhnimi zelenimi lističi pa zrastejo približno 30 centimetrov visoko. Cvetijo na začetku poletja. Obiranje rdečih jagod je podobno obiranju borovnic - zelo naporno torej in zato so brusnice običajno na tržnicah zelo drage.
Rdeče, kot grah velike jagode brusnic so običajno tako kisle, da ne jemo surovih. Večino brusnic predelajo v marmelade in kompote, doma pa jih največkrat jemo kot prilogo mesu in siru ali v sladicah, tudi skupaj z drugim, bolj sladkim jagodičevjem.
So pa brusnice podobno kot borovnice zelo zdrave - vsebujejo veliko vitamina C, provitamnina A, vitaminov B1, B2 in B3, kalija in magnezija. V ljudskem zdravilstvu so jih uporabljali za pospeševanje krvnega obtoka in prebave, brusnični čaj pa naj bi blažil drisko.
