Kako se bo v kritičnem trenutku odzvalo človeško telo, je odvisno tudi od tega, kako skrbimo zanj. Če se več gibamo, smo bolj vzdržljivi. Telovaditi morajo tudi starejši, treba pa je začeti s preprostimi vajami. Foto: AMZS
Kako se bo v kritičnem trenutku odzvalo človeško telo, je odvisno tudi od tega, kako skrbimo zanj. Če se več gibamo, smo bolj vzdržljivi. Telovaditi morajo tudi starejši, treba pa je začeti s preprostimi vajami. Foto: AMZS
Priprava na motoristično sezono.
Da ne pride do prevelikih poškodb, moramo biti pravilno pripravljeni, ne le psihično ali telesno, torej, da imamo dovolj kondicije, ampak moramo imeti moč tudi v rokah in nogah ter potrebno gibčnost. Foto: Miha Merljak, MMC RTV Slovenija
Priprava na motoristično sezono.
Gimnastika in motociklizem imata veliko skupnega. Predvsem to, kako je treba pravilno pasti, da se ne poškodujemo. Foto: Miha Merljak, MMC RTV Slovenija
Priprava na motoristično sezono.
Akrobata poudarjata, da se predvsem starejši poškodujejo, ker mislijo, da so prestari za akrobatske skoke. Foto: Miha Merljak, MMC RTV Slovenija
Motorist
Najbolj so motoristi ogroženi od aprila do konca avgusta. Foto: AMZS

Za vožnjo z motorjem ni dovolj zgolj psihološka in fizična pripravljenost. Moramo imeti tudi potrebno gibčnost. Predvsem starejši motoristi se morajo zavedati, da jim osnove gimnastike v kritičnih trenutkih lahko rešijo življenje.

Vsakič, ko se usedemo na motor, se moramo zavedati, da lahko pademo. Da ni prevelikih poškodb, moramo biti pravilno pripravljeni, ne le psihično in telesno, torej, da imamo dovolj kondicije, ampak moramo imeti tudi moč v rokah in nogah ter potrebno gibčnost.
"Dovolj je izgovorov, vse vaje lahko delate doma, ko se pogovarjate z bližnjimi ali pa gledate televizijo. Ni izgovorov, pomembno je, da začnete delati," pravi motoristični strokovnjak Peter Kavčič, ki se je udeležil treninga pod vodstvom akrobatskega dvojca Blaž Slanič in Filip Kržišnik.

Treba je znati pasti
Gimnastika in motociklizem imata veliko skupnega. Predvsem to, kako je treba pravilno pasti, da se ne poškodujemo. "Midva trenirava, da med svojimi akrobacijami ostaneva cela. Še bolj zato, da ne padeva, če pa že, da padeva tako, da se nama nič ne zgodi," pravi Blaž Slanič in dodaja, da velikokrat ne moremo vplivati, kako bomo padli, lahko pa vplivamo na to, kako se bo razvil sam dogodek oziroma padec. Akrobat pravi, da če si med padcem obrnjen z glavo proti tlom, včasih ni dobro, da predse postaviš roke, ampak glavo rajši spodviješ in to energijo preneseš naprej, da se ne polomiš.
"Če padeš na tla in se ustaviš, se ves udarec usmeri v telo, če pa narediš preval, silo potisneš naprej, se postaviš na noge in greš naprej," dodaja akrobat. Vaje, ki jih izvajata, od prevala, opičjega prevala do levjega skoka, se na pogled zdijo neizvedljive, a se jih lahko nauči vsak, ne le mladi.
"Za to obstajajo vaje. Ko narediš toliko in toliko ponovitev, torej slabih položajev, padcev in zdrsov, takrat telo avtomatično ve, kako se mora samo odzvati, ko pride do takega dogodka," pravi Kržišnik. To pomeni, da med padanjem na motorju ne razmišljamo o tem, kaj bomo naredili, ampak se samodejno zakotalimo.
Akrobata poudarjata, da se predvsem starejši poškodujejo, ker mislijo, da so prestari, da bi zmogli take akrobatske skoke: "Ravno takrat bi morali biti fizično dobro pripravljeni. Morali bi biti več v telovadnici kot mladi in delati, trenirati."

Pustite otroke plezati po drevesih
Kako se naučiti pravilno pasti? Prvo pravilo je, da nas ni strah. "Nihče si ne želi pasti, to je nekaj strašnega. Padec je neprijetna izkušnja," pravi Kržišnik in opomni, da padec v igri, med zabavo in učenjem lahko postane celo zanimiv. Iz padca se lahko izpelje neka nova izkušnja, novi gibi. Ko to osvojimo, je odvisno od posameznika, kolikokrat želi neki gib ponoviti.
Kržišnik še pravi, da danes starši delajo veliko napako, ko otroke podijo dol z dreves zato, da ne bodo padli. Pravi, da je treba otroke pustiti, da se učijo iz lastnih napak, pa čeprav na račun kakšne poškodbe ob padcu. "Tako se bosta njegova samozavest in motorika razvili. Zato ga ne smemo zatreti," še pravi akrobat.

Motoriste na cesti čakajo številne spomladanske pasti
Policisti še posebej opozarjajo, da spomladi, ko se po »zimskem spanju« na ceste vrnejo motoristi, na njih čakajo številne pasti. Najbolj neučakani sedejo na motor že ob prvih sončnih žarkih, ko so razmere na cesti daleč od idealnih. Spomladi je asfaltna površina namreč še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik. Sneg in sol sta ponekod močno poškodovala ceste, zato je lahko na vozišču veliko udarnih jam, marsikje pa je ostal tudi pesek zimskega posipa.

"Da bi bila motoristična sezona prijetna in varna, se morate nanjo ustrezno pripraviti," je poudaril Anton Vinko, pomočnik komandirja na Postaji prometne policije (PPP) Maribor. Sposobnost obvladovanja motorja je po dolgi zimi na bistveno nižji ravni kot ob koncu sezone. Motoristom spomladi še manjka običajne gibčnosti, fizične pripravljenosti, spretnosti in izkušenj, ki so pomembne za varno vožnjo, zato naj bodo prvi kilometri prevoženi pazljivo in previdno.

"Policisti svetujemo, da se motoristi udeležijo tudi kakšnega treninga varne vožnje, predavanja in praktične delavnice za motoriste, ki se bodo po Sloveniji začele odvijati kmalu, in pri katerih sodelujemo tudi policisti," je še dodal Vinko.

Na leto umre več kot 20 motoristov
Motoristi sicer povzročijo približno polovico prometnih nesreč. Po statističnih podatkih prometnih nesreč Agencije za varnost v prometu je v zadnjih petih letih umrlo 23 motoristov na leto, 188 pa je bilo huje poškodovanih. Med njimi je bilo skoraj 65 odstotkov motoristov povzročiteljev prometnih nesreč. Najpogostejši vzroki pri umrlih motoristih so bili neprilagojena hitrost (54 %), nepravilna stran in smer vožnje (19 %), neupoštevanje prednosti in nepravilno prehitevanje. Med umrlimi motoristi jih je bilo največ voznikov športnih in navadnih motorjev, pa tudi skuterjev. 20 odstotkov umrlih motoristov povzročiteljev prometnih nesreč je bilo pod vplivom alkohola.

Motoristom policisti tudi svetujejo, naj pregledajo svoja motorna kolesa ter preverijo, ali so tehnično brezhibna, oziroma poiščejo pomoč strokovnjakov na tehničnih pregledih, v servisnih delavnicah itd.

Preden se usedete na motor, obvezno preverite:

- zračni tlak v pnevmatikah in profil na tekalni površini pnevmatik,

- ali delujejo vsa svetlobna telesa na motorju,

- ali je delovanje zavor brezhibno,

- svojo zaščitno opremo (poškodovano ali dotrajano opremo je treba zamenjati),

- v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte pnevmatike.

Motoristi, ne pozabite tudi na uporabo ustrezne zaščitne čelade. Poskrbite, da boste med vožnjo čim bolj vidni, poskrbite za prižgane luči in ustrezna oblačila s čim več odsevniki. Oskrbite se z ustrezno veliko in kvalitetno motoristično opremo, torej rokavicami, oblačili, škornji, čelado, vizirjem ...

Katere vaje je priporočljivo znati in kako jih izvajati, pa si poglejte v prispevku iz oddaje Avtomobilnost.

Prometna varnost: Motoristi in branje ceste