Avtomobilnost
(6)

Poudarki

  • BMW je kratica za Bayerische Motoren Werke (Bavarska tovarna motorjev).
  • BMW-jev prvi avtomobil dixi je bil licenčni austin seven.
  • Današnje poimenovanje BMW-jevih modelov poznamo od leta 1972.
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.1 od 9 glasov Ocenite to novico!
BMW
Razkošje devetdesetih let v obliki serije 8. Foto: BMW
BMW
Prvi avtomobil BMW je bil dixi. Foto: BMW
BMW
Prvi motocikel. BMW R32 iz leta 1923. Foto: BMW
BMW
BMW-jev letalski motor IIIa iz leta 1917 Foto: BMW
BMW
Vrh medvojnega razvoja je bil roadster BMW 328. Foto: BMW
BMW
BMW je pred vojno nastopal tudi na dirkah, kakršna je bila Mille Miglia. Foto: BMW
BMW
BMW-jeve limuzine so bile sicer lepe in udobne, a povojni preporod tovarne je prišel v obliki majcene isette. Foto: BMW

Dodaj v

V znamenju modro-belega vijaka

Avtomobilske tovarne proizvajajo tudi letala
13. avgust 2017 ob 08:03
München - MMC RTV SLO

Veliko avtomobilskih tovarn proizvaja tudi letala ali pa ima vsaj nekaj letalskega izročila. Takšna je tudi bavarska tovarna BMW, ki je bila ustanovljena kot tovarna letalskih motorjev.

Prva štiri leta se je imenovala Bayerische Flugzeug Werke (Bavarska tovarna letal), od leta 1917, torej zadnjih sto let, pa nosi svoje sedanje ime BMW, ki je kratica za Bayerische Motoren Werke (Bavarska tovarna motorjev). Natanko deset let pozneje, torej pred devetdesetimi leti, je na ceste zapeljal tudi prvi BMW-jev avtomobil.

Dejstvo, da je bil BMW do konca prve svetovne vojne predvsem tovarna, ki je izdelovala motorje za letala tovarne Gustav Otto Flugmashinenfabrik, nakazuje tudi njen logo, stilizirani vrteči se letalski vijak v modri in beli barvi, ki izhajata iz tradicionalne bavarske zastave z belimi in modrimi rombi.
Po prvi svetovni vojni je versajska mirovna pogodba Nemčiji prepovedala proizvodnjo vojaških letal, zato je Gustav Otto zaprl svojo tovarno, BMW pa je ostal brez glavnega odjemalca. Krizo so nekaj časa reševali s proizvodnjo železniških zavor, leta 1919 pa so razvili prvi mali motor, ki je poganjal motocikle nürnberške tovarne Victoria.

R32 in dixi
Leta 1923 so tudi sami razvili prvi motocikel, R32, s 500-kubičnim zračno hlajenim bokserskim motorjem, ki je v izboljšanih različicah dolgo ostal nepogrešljiva pritiklina njihovih motociklov.

Leta 1927 je na ceste zapeljal tudi prvi avtomobil. Imenoval se je dixi, v bistvu pa je šlo za licenčno proizvodnjo angleškega austina seven, ki so ga izdelovali v novi tovarni v Eisenachu, tam, od koder so po drugi svetovni vojni prihajali wartburgi, danes pa opli. Tovarna si je med proizvodnjo dixija nabirala izkušnje z izdelovanjem avtomobilov in v začetku tridesetih let začela izdelovati tudi popolnoma lastne avtomobile, ki so vrh doživeli v za tisti čas zelo sodobnih limuzinah BMW 327 in roadsterjih BMW 328.

Reakcijski motor
Med drugi svetovno vojno so se po bojiščih vozili predvsem hitri ogledniški BMW-jevi motocikli R12 in R75, tovarna pa je množično izdelovala tudi letalske motorje. Med njimi je bil eden izmed tedaj najmočnejših letalskih motorjev, zračno hlajeni zvezdasti 14-valjnik BMW 801, ki so ga med drugim vgrajevali tudi v lovska letala focke-wulf Fw 190, pa tudi v bombnika junkers Ju 88 in dornier Do 217. BMW je med drugim izdeloval tudi enega prvih reakcijskih motorjev, BMW 003, s katerim so opremili "ljudskega lovca" heinkel He-162. Kar samoumevno je torej bilo, da so zavezniki njihove tovarne, v katerih so izkoriščali tudi suženjsko delovno silo, silovito bombardirali, tiste na vzhodu države pa so po vojni zaplenili sovjeti.

Na vzhodu wartburgi, na zahodu pa bristoli
Iz njih so vse do leta 1951 prihajali avtomobili z imenom BMW, potem pa je bavarska tovarna dosegla prepoved uporabe svojega imena in drugih simbolov. Vzhodnonemški avtomobili so se potem sprva imenovali EMW (Eisenacher Motor-Werke), končno pa so dobili lepše zveneče ime wartburg

Kot natančne kopije BMW-jev 326, 327 in 328 z znamenito ledvičko so nastali tudi prvi avtomobili britanske tovarne Bristol, ki je zaradi zmanjšane letalske proizvodnje po drugi svetovni vojni iskala novo dejavnost in jo prav tako našla v proizvodnji avtomobilov. Britanci so namreč v okviru uradnih povojnih reparacij preprosto zaplenili načrte omenjenih BMW-jev, vključno z inženirjem Fritzem Fiedlerjem, in v Angliji začeli izdelovati bristole.

Baročni angel in isetta
BMW je svoj prvi povojni avtomobil predstavil šele leta 1952, a z njim in njegovimi sodobniki ni imel veliko uspeha. Znameniti "baročni angel" BMW 501 in roadster BMW 507 sta bila sicer lepa, sodobna in zaželena avtomobila, a sta bila tudi predraga, da bi v porušeni Evropi po drugi svetovni vojni prinašala dobiček. Zato se je tudi BMW konec petdesetih let z isetto pridružil trendu miniaturnih avtomobilčkov, ki so takrat najbolje ustrezali kupni moči večine Nemcev. S tem avtomobilčkom, ki ga je podobno kot dixi po prvi svetovni vojni začel izdelovati po licenci, in sicer italijanske tovarne Iso, a ga je vmes močno izboljšal, si je ustvaril tudi trdno podlago za nove projekte.

Leta 1959 je tako iz njegovih dvoran pripeljal BMW 700, majhen avtomobil sedežne konfiguracije 2+2 z zračno hlajenim 697-kubičnim bokserskim motorjem iz motocikla R67 v zadku, ki je bil na neki način tudi naslednik isette. S športnim videzom, ki mu ga je ukrojil italijanski oblikovalec Giovanni Michelotti, in uspehi dirkalne različice S je vzpostavil tudi BMW-jev športni sloves.

Novi razred
Na avtomobilskem salonu v Frankfurtu 1961 je BMW predstavil model 1500, zmogljivo majhno limuzino s kolutnimi zavorami spredaj in samonosno karoserijo s posamičnimi obesami koles, ki je dokončno utrdila sloves športnih limuzin. Iz nje je nastal "novi razred" BMW-jevih limuzin, ki so ga sprva razširili z modeloma 1600 in 1800, leta 1966 s trivratno različico 1600, leto pozneje pa še s kabrioletom. Vsi skupaj so po najbolj drznem 2002 dobili skupno oznako "serija 02".

Leta 1968 je BMW lansiral tudi serijo velikih limuzin 2500, 2800 in american bavaria ter kupejev 2,5 CS in 2800 CS. Do začetka sedemdesetih let je že veljal za zelo uspešno tovarno in leta 1971 se je v Münchnu vselil v novo upravno stavbo, ki so jo arhitekti zasnovali v obliki štirih valjev.

Sprememba poimenovanja
Limuzine "novega razreda" je leta 1972 nasledil prvi BMW serije 5, ki ji je karoserijo ukrojil Marcello Gandini, kupeje pa leta 1975 nasledil prvi BMW serije 3. Na enak način so velike limuzine leta 1977 postale BMW serije 7. S tem je nastala formula treh serij športnih limuzin, s katero je BMW, ob nekaterih derivatih, kot so bili kupeji serije 6, s katerimi so nadomestili kupeje CS, shajal vse do devetdesetih let.

V devetdesetih letih je BMW sklenil, da se bo preskusil tudi na veliko bolj množičnem avtomobilskem trgu in kupil britansko skupino Rover, ki mu je prinesla znamke Rover, Mini, Land Rover in Triumph. Izlet se ni izkazal za preveč uspešnega, vendar je BMW na koncu obdržal zelo uspešni Mini in pravico do blagovne znamke Triumph, ki pa je še ni uspel izkoristiti. Od januarja 2003 BMW sicer izdeluje tudi avtomobile znamke Rolls-Royce.

Popestritev modelne izbire
Z začetkom enaindvajsetega stoletja se je BMW lotil naslednjega velikega cikla korenite predelave zunanjosti svojih avtomobilov, ki so jo tradicionalni navdušenci za to avtomobilsko znamko sicer pozdravili precej skeptično, zato pa je pridobila precej novih privržencev. Tudi zato, ker se je v okviru te reorganizacije pojavilo veliko zanimivih avtomobilov novih serij, ki jih vedno znova dodajajo modelnemu programu.

Matija Janežič
Volkswagen transporter
BMW
BMW
BMW
BMW
BMW
Prijavi napako
Komentarji
pozitivc
# 13.08.2017 ob 08:48
Kombija pa ne znajo nardit...
feminist
# 13.08.2017 ob 18:38
Razkošje devetdesetih let v obliki serije 8

ta avto je bil zame takrat (skupaj z 993ko iz Stuttgarta) iz vesolja :-)
HOR
# 13.08.2017 ob 17:37
@politik kritik
# 13.08.2017 ob 11:58
"...Skratka iz te izkušnje se vidi kako imajo tehnologijo in znanje, samo nočejo..."


Nočejo ali hočejo...!? Nočejo ker v tem še ni dobička.
Tržišče za to je še premalo, ker so elektro vozila še vedno 2x predraga z 2x prešibkimi baterijami in 2x predolgim časom polnjenja z 20 x premalo polnilnih mest, subvencije pa omejene.

Zato v tem še ni dobička. Tesla je še daleč od povrnitve vložkov, kaj šele od resnih dobičkov...
Luka Novak
# 13.08.2017 ob 11:45
BMW je izdeloval tudi recimo mu nemško različico Willysa, v dveh osnovnih izvedbah ter različnih konfiguracijah. Posebnost je bila avtomobilska/civilna osnova, ki so jo spremenili/nadgradili v vojaško. Glavni razlog je bila prepoved razvijanja in izdelovanja vojaške tehnike. Najprej je nastal model 315 (brez 4x4 ), kasneje pa model 325, ki je sodil med t.i. leichte gelände Einheits-PKW. in je imel celo vrsto še za današnje čase zanimivih karakteristik : 4x4 pogon, 4x posamične obese, 4 kolesno krmiljenje itd.
jankoP
# 13.08.2017 ob 09:12
Nemski bogatasi, lastniki velikih firm, se ne kazejo radi v javnosti in na videz ne razmetavajo denarja. Nekateri mislijo, da zato ker so skromni ali kaj podobnega, resnica je pa veliko bolj temacna in na hitro omenjena tudi v tem clanku. Ce se vecina tako obnase seveda tudi novim bogatasom ne preostane drugega.
politik kritik
# 13.08.2017 ob 11:58
Nemška avtomobilska industrija je vredna svojega dnarja. Gre za t.i. državo v državi, ki ji ni kos niti vrh Nemške politike. Predvsem po letu 2000, še bolj nerazumljivo pa po letu 2010, so s svojo trmo rinili v razvoj dizelskega motorja, pri katerem se je sedaj pokazalo, da kljub vloženim na stotine milijard ni mogoče razvoja priterat do te stopnje, da z nevarnimi izpusti nebi ogrožali zdravja ljudi. Zato so enostavno goljufali, razvoj dizlašov pa terali še naprej, čeprav bi se z lahkoto usmerili tudi drugam.

Daimler je tako leta 2010 optimistično kupil 10 % delež podjetja Tesle Motors in razglašal, kako bodo v partnerstvu z Američani razvijali električne avtomobile. Daimler od tega kaj dosti ni imel, oz. ni hotel pokazati kaj je imel, zato so se po štirih letih in pol, kljub skokoviti cenovni rasti vrednosti delnic Tesle, nerazumljivo umaknili iz lastništva...

Zapisal sem, da Daimler "ni hotel pokazati kaj je imel" od lastništva v Tesli. To pa zato, ker smo v preteklosti že videli, kako so Nemci (BMW in VW) v roku 6 mesecev do enega leta na proizvodnjo linijo poslali v izdelavo serijski električni avtomobil. To se je dogajalo leta 2013, ko so Francozi Decembra 2012 z velikim pompom in štiriletnim napovedovanjem začeli proizvajati Renault Zoe. Septembra 2013 je BMW brez kakšnega velikega pompa in napovedovanja na tekočih trakovih že imel model i3, nekaj mesecev kasneje pa je imel VW še električnega Golfa. Skratka tu se je pokazalo, kaj se da vse narediti v zelo kratkem času, če se Nemci počutijo ogrožene. Ker pa se od takrat kaj dosti niso več počutili ogrožene, oz. vsaj oni mislijo tako, kaj daleč razvoj od teh dveh modelov ni prišel. BMW i3 je razen z nekoliko povečanim dosegom še vedno praktično isti. VW tudi nima kaj novega od takrat. Daimler pa tudi nič.

Skratka iz te izkušnje se vidi kako imajo tehnologijo in znanje, samo nočejo.
BMW
link
Bomo v Frankfurtu videli tudi električni BMW serije 3?
12
30. junij 2017 ob 07:20 Glasno napovedan prihod prvega Teslovega modela za široke množice naj bi tudi Bavarce spodbudil k razvoju popolnoma električne različice modela serije 3. To naj bi predstavili že septembra v ...
Več novic ...
Kazalo