Šarmantni sivolasi Irec je še vedno zelo aktiven na glasbeni sceni. Priljubljen je predvsem v Nemčiji, Belgiji, na Nizozemskem in Danskem. Pred nastopom v oddaji Spet doma si je vzel čas tudi za pogovor z nami.

Veliko ljudi vas pozna pod vzdevkom "Mister Eurovision". Imate radi, če vas tako kličejo?
Vseno mi je za ime, pomembno je predvsem, da me poznajo (smeh).

Jemljete tri zmage na Evrosongu kot blagoslov ali prekletstvo, ki se ga ne morete znebiti?
Vsekakor mi je ta festival samo koristil. Prvič sem zmagal pred 27 leti in še vedno sem tukaj, ne morete se me znebiti. Jutri že potujem na Dansko, kjer bom imel nekaj koncertov, tako da sem še vedno zelo prisoten na sceni. Poznam veliko pevcev, ki so zmagali, bili priljubljeni nekaj dni in nato izginili.

V zadnjih letih je na Evrosongu v ospredje prišel predvsem dober šov z veliko plesa, ne pa toliko kakovost pesmi. Kaj menite o tem?
Sam nisem ravno dober plesalec, tako da danes verjetno ne bi mogel več zmagati (smeh). Če bi se lotil miganja, bi za ples pomenil takšno katastrofo, kot jo je potop Titanika za plovbo. Ko so z odra umaknili orkester, žive glasbenike, se je Evrosong spremenil v karaoke, v tekmovanje popstars. Živimo v času, ko so ljudje slavni brez vsakršnega razloga, ne da bi imeli kaj pokazati. Tipičen primer sta Paris Hilton in Victoria Beckham. V mojih časih smo vsi trdno delali, želeli in morali smo biti dobri, sam sem se tako naučil igrati osem instrumentov. Kakor koli, Evrosong nikoli ni bil namenjen temu, da bi predstavljal nove glasbene smernice in se s pesmimi uvrščal na lestvice, njegova glavna ideja je zbliževanje evropskih narodov skozi glasbo. Zato ne moremo pričakovati, da bomo kdaj na odru videli na primer skupini The Killers ali Arctic Monkeys.

Kako so vam bili všeč lanski zmagovalci, finski hardrockerji Lordi?
U, to je bilo pa res nekaj novega. Lani sem bil v strokovni komisiji v Belgiji, ko so izbirali svojega predstavnika. Zmagal je mladi raper, zelo priljubljen doma, a nekako sem že takrat imel občutek, da to ni bila prava izbira, da Evropa potrebuje nekaj povsem drugačnega, nezaslišanega, še nikoli videnega. In to so ponudili Lordi. Ampak - zakaj pa ne? Prav to je ideja šovbiznisa - ne posnemati nekoga, ampak biti opažen.

Ste že slišali letošnjo slovensko predstavnico Alenko Gotar?
Ne, samo na hitro sva se prej srečala, prav tako kot tudi s srbsko predstavnico. Edini dve pesmi, ki jih poznam z letošnjega Evrosonga, sta domača irska in nemška pesem, ki je izvrstna (zvajalec je Roger Cicero, op. a.). Slišal sem ga že na nekem koncertu v Münchnu, ko je pel le ob spremljavi klavirja, in od navdušenja mi je vzelo sapo, kar se zgodi res redko. Izvaja sving, nekoliko me spominja na Michaela Bubleja in letos navijam zanj.

Nastopali ste že pred mnogimi znanimi ljudmi, člani kraljevih družin in visokimi politiki. Kdo izmed njih je na vas naredil največji vtis?
Zagotovo papež Janez Pavel II. in britanska kraljica Elizabeta. Ampak vedno znova me navdušijo tudi otroci v bolnišnicah, ko jim pridem zapet nekaj pesmi. Obožujem otroke, tudi sam sem očka, nekateri zaradi mojega trebuščka mislijo, da kakšnega še vedno nosim v sebi (smeh). Skrbi me, da imam anoreksijo, saj sem v neki reviji prebral, da je njen prvi simptom prav to, da se pogledaš v ogledalo in se sam sebi zdiš debel (smeh).

Lani ste v Slovenijo prišli kot gost Nuše Derende. Koliko časa boste tokrat ostali pri nas?
Da, lani je bilo v Sloveniji povsem drugače, saj je bilo ogromno snega, prava zima. K vam sem prišel včeraj, danes sem dan preživel večinoma na tržnici, kjer sem si kupil umetniško leseno desko z motivi, ki se obesi na steno (panjsko končnico, op. a.). Jutri pa bom ob tem času že na koncertu na Danskem.

A. P.