Nataša Pirc Musar v akciji. Foto: Bowling klub Feniks
Nataša Pirc Musar v akciji. Foto: Bowling klub Feniks
Nataša Pirc Musar
Ko je na stezi za bovling, mora povsem odmisliti službo. Foto: Borut Krajnc

Informacijska pooblaščenka in nekdanja televizijska voditeljica je svoj konjiček razvila v nekaj več, saj tri- do štirikrat tedensko odide na trening, konce tednov pa preživi na tekmah. Lani pa je celo predstavljala slovenske barve na svetovnem prvenstvu v Las Vegasu. Kako se je Nataša srečala z bovlingom, ki ga imajo mnogi le za prijetno sprostitev v družbi prijateljev, in kdo je "kriv" za to, pa v spodnjem pogovoru.

Kdaj ste se prvič srečali z bovlingom?
Bovling sem po poškodbi kolena začela igrati pred tremi leti na pobudo moževe sestre Anje. Od takrat naprej je to moja strast in v tej lepi in elegantni igri neizmerno uživam.

Prispevek je del nove rubrike Znani Slovenci in njihovi hobiji, ki jo boste v okviru Zabave na MMC-ju lahko prebirali vsako soboto. Prejšnji teden ste že lahko spoznali glasbene sposobnosti predsednika Računskega sodišča Igorja Šoltesa, kmalu pa bomo predstavili še prostočasne dejavnosti Draga Kosa in Iva Boscarola.

Zakaj ravno ta šport?
Ker je šport za vse generacije in ker je to šport, kjer je treba ob čisto vsakem metu popolnoma delati tudi z glavo. Med igranjem ravno zaradi te popolne koncentracije lahko in moram vse drugo, kar se mi sprehaja po glavi tisti trenutek, od tam pregnati in se v celoti posvetiti samo metu.

Kaj vas je "povleklo" v ta šport?
Poleg že omenjenega še dobra družba, saj velja pravilo, da je bovling tudi zabava, seveda takrat, ko se ne tekmuje. V "mojem" klubu Feniks se imamo namreč odlično.

Koliko časa posvečate temu konjičku? Bi lahko rekli temu konjiček ali kaj več?
Da, lahko bi rekla, da je bovling zame že kar nekaj več. Treniram od trikrat do štirikrat na teden, skoraj vsak konec tedna so od 15. septembra dalje tekme ... Torej gre za čisto pravi šport in predanost ter tekmovalnost - in z njo povezane ambicije.

Dosegli ste tudi že nekaj zavidljivih rezultatov. Na katerega ste najbolj ponosni?
Najboj ponosna sem na to, da sem bila lani kot članica državne reprezentance udeleženka svetovnega prvenstva v Las Vegasu, kjer se je pomerilo okrog 230 deklet iz 46 držav. Neizmerna in uporabna izkušnja. O rezultatih ne bom pisala, ker slovenski bovling (še) ni na vrhunski ravni, saj je ta šport v naši državi razmeroma mlad. Razmah odpiranja novih bovling centrov namreč doživljamo v zadnjih petih letih, pa še z mladimi se za zdaj še ne dela načrtno, kar za noben šport ni dobro. A delamo tudi na tem, da bomo ta šport približali mladim, ravno letos bomo začeli šolsko bovling ligo.