Ministrovo razrešitev je podprlo 30 poslancev, proti njej pa je bilo 46 izmed 79 navzočih zakonodajalcev.

Nezaupnica in s tem razrešitev ministra bi bila izglasovana, če bi zanjo glasovala večina vseh poslancev, tj. najmanj 46. V ponedeljek je DZ z 28 glasovi za in 47 glasovi proti zavrnil interpelacijo zoper ministra za zdravstvo Dušana Kebra.

Interpelacijo so poleg predlagatelja SDS-a podprli tudi NSi, SNS, vladna stranka SLS (razen Jurija Malovrha, ki se ni opredelil) in Igor Štemberger (SMS), proti njej pa so bili poslanci LDS-a (razen Jožefa Školča), ZLSD-ja in DeSUS-a.

Marčne seje še ni konec
Poslanci rednega marčnega zasedanja še niso končali. Sejo bodo namreč nadaljevali v sredo, ko naj bi dokončno odločali o zakonu o varstvu okolja, noveli zakona o ohranjanju narave in nacionalnem energetskem programu. DZ naj bi razpravljal tudi o zadnjem referendumskem vprašanju o sistemskem zakonu o izbrisanih.

Največ očitkov zaradi izbrisanih
Največ očitkov podpornikov interpelacije, ki je bila vložena 27. februarja, se je nanašalo na po njihovem mnenju neustrezno izvajanje 8. točke odločbe ustavnega sodišča iz aprila lani glede izbrisanih. Na ministra so naslovili tudi očitke glede oškodovanja državnega premoženja pri nakupu policijskega čolna. Znova so opozorili na neustrezne in sporne rešitve pri ureditvi kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, na neurejenost plačnega sistema v javnem sektorju in na politično zlorabo revije notranjega ministrstva Slovenska uprava. Minister Bohinc je vse očitke zavrnil.

Bohinc: Interpelacija zlorabljena
Minister Bohinc je po glasovanju za Televizijo Slovenija dejal, da je izid glasovanja pričakoval. V zagovoru naj bi dokazal, da je bilo v interpelaciji navedenih mnogo neresnic. Po njegovih besedah se je pokazalo, da je interpelacijo kot ustavni inštitut mogoče zlorabiti v predvolilne namene in za bližnji referendum o tehničnem zakonu o izbrisanih. Izid naj bi bila zmaga pravne države in vseh tistih, ki spoštujejo pravni red.

Brejc: Pravi kazalnik bo referendum
Predlagatelj interpelacije Miha Brejc pa je dejal, da Bohinc v zagovoru ni odgovoril na nobeno bistveno vprašanje, vendar sta za njim stala LDS in ZLSD. Pravi odziv javnosti pa se bo pokazal šele na referendumu 4. aprila, kjer Brejc pričakuje zmago predlagateljev.

Podobnik: Smo del koalicije
Prvak SLS-a Janez Podobnik je dejal, da so ravnali v skladu s stališčem, ki ga je stranka ves čas zagovarjala, to pomeni, da je treba reševanje vprašanja izbrisanih reševati z ustavnim zakonom. O morebitni prekinitvi koalicijske pogodbe ne ve nič, že v sredo naj bi se namreč koalicijska usklajevanja nadaljevala, in sicer o zakonu o šolstvu.

Premier Anton Rop je sicer večkrat povedal, da bi podpora SLS-a kateri od interpelacij
pomenila kršitev koalicijske pogodbe oziroma da bi s tem SLS sam odstopil od
koalicijske pogodbe.

Brejc: Bohinc odgovoren za zmedo glede izbrisanih
Notranji minister Rado Bohinc je odgovoren za zmedo, ker problema izbrisanih ne rešuje v skladu z ustavo, je uvodoma povedal Brejc iz SDS-a. Največja napaka je neposredno izdajanje odločb izbrisanim, s čimer je Bohinc povzročil pravne zaplete, materialno škodo in neenakost pred zakonom, je pojasnil Brejc.

Bohinc je očitek zavrnil in zatrdil, da tudi za ceno interpelacije ne bo prekinil izdajanja odločb, saj so taka pričakovanja v nasprotju z ustavo in zakonom. Povedal je tudi, da so pri tisočih izdanih odločbah našteli le 14 zahtevkov za odškodnine, kar je razblinilo grožnje o visokih odškodninah.

Očitki glede nakupa policijskega čolna
Brejc je ponovil tudi očitke glede oškodovanja državnega premoženja pri nakupu policijskega čolna. Bohinc ni želel podpisati nakupne pogodbe za primernejše plovilo iz leta 2000, na ponovljenem razpisu pa je izbral dražji čoln in davkoplačevalce oškodoval za približno 40 milijonov tolarjev.

Bohinc je pojasnil, da je pogodbo leta 2000 podpisal, podpisati pa je ni hotel ponudnik, saj je določil prenizko ceno in jo je želel pozneje zvišati za 18 milijonov, zaradi česar potem do nakupa ni prišlo. Poleg tega pa je kupljeno plovilo v mnogih lastnostih kakovostnejše kot čoln iz prejšnjega razpisa, je zatrdil Bohinc.

O kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju
Znova smo lahko slišali tudi očitke o neustreznih in spornih rešitvah pri ureditvi kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence. Pri izbiri le enega vzajemnega pokojninskega sklada za vse javne uslužbence gre za očitno ustvarjanje monopola, meni Brejc.

Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence je pomembno prispevalo k boljšim javnofinančnim razmeram in zniževanju inflacije, je pojasnil minister in dodal, da bi bilo s stroškovnega vidika oblikovanje več skladov manj ugodno.

Doslej uspešni le dve interpelaciji zoper ministre
Doslej sta bili v samostojni Sloveniji uspešni le dve interpelaciji, vloženi zoper posameznega ministra. Prvič so bili predlagatelji uspešni proti zunanjemu ministru LDS-a Zoranu Thalerju, ki je padel maja 1996. Ista usoda je februarja 1999 doletela notranjega ministra LDS-a Mirka Bandlja, ki so mu očitali oviranje parlamentarnega nadzora nad delom varnostno-obveščevalne službe, spodnesla pa ga je afera Vič-Holmec.