Lojze Slak je bil legenda slovenske narodno-zabavne glasbe, mojster diatonične harmonike, avtor večine skladb in vodja skupine Ansambel Lojzeta Slaka. Bil je tudi navdušen planinec, zelo rad pa se je ukvarjal tudi s svojim vinogradom na Trški gori, kjer je prideloval sortni cviček. Foto: BoBo
Lojze Slak je bil legenda slovenske narodno-zabavne glasbe, mojster diatonične harmonike, avtor večine skladb in vodja skupine Ansambel Lojzeta Slaka. Bil je tudi navdušen planinec, zelo rad pa se je ukvarjal tudi s svojim vinogradom na Trški gori, kjer je prideloval sortni cviček. Foto: BoBo
Ansambel Lojzeta Slaka
Ansambel Lojzeta Slaka je svoj zadnji okrogli jubilej praznoval leta 2004 v Hali Tivoli v Ljubljani. Ob praznovanju 40-letnice delovanja so se jim kot gostje pridružili tudi Trebanjska godba, Godalni orkester, Čuki, Igor in Zlati zvoki, Slapovi, Nuša Derenda in Grega Avsenik.
Lojze Slak, ko je zadnjič stal na odru s svojo harmoniko na koncertu v čast Milanu Ferležu, dolgoletnemu producentu, aranžerju in kitaristu njegovega ansambla. Koncert je bil v Cankarjevem domu 15. decembra 2010.

Legenda in slovenski narodni junak, kot je Lojzeta Slaka poimenoval pesnik Tone Pavček, je bil dejaven na vseh področjih, ki so povezana z glasbo.

Tako se je skupaj z Janezom Pavlinom in Slavkom Podbojem podal v organizacijo prireditve Boš videl, kaj dela Dolen'c, ki je dobro obiskana že vse od njenega začetka, leta 1992. Lojze je na tej prireditvi povezal slovenske pokrajine in različne zvrsti glasbe. Povod za nastanek pa je bil vurberški festival blizu Maribora.

Za veselo razpoloženje bodo poskrbeli znani humoristi in ansambli
V spomin na dolenjskega godca in nedavno preminulega člana Fantov s Praprotna Toneta Štritofa je tudi letošnja prireditev, ki bo v soboto, 22. novembra 2014, z začetkom ob 16. uri, medtem ko bo večerna prireditev ob 20. uri. Seveda se bo tudi letos v Teniškem centru Krka Otočec pelo, igralo in plesalo. Na prireditvi se bo poleg legendarnih Fantov s Praprotna zvrstilo več uspešnih glasbenih skupin narodno-zabavne glasbe, in sicer ansambli Pogum, Mladi Dolenjci, Novi spomini, ansambel Petra Finka, Nemir, Čuki, Igor in zlati zvoki, Rubin, Vrisk, Spev, Veseli Dolenjci, mladi harmonikarji šole Tonija Sotoška in Jože Bohorč.

Za povezovanje prireditve, skeče in smeh v dvorani bodo zagotovo poskrbeli najbolj znana mama na Dolenjskem, to je Mama Manka, priljubljeni voditelj Silvester Polak, humorista Brajdimir in Krjavelj, Luka Bregar, Slavko Podboj, Leopold Pungerčar in druga vesela druščina. Tudi Lojze je imel smisel za humor, ki ga je podedoval po očetu in mu je prišel prav na ohcetih, kjer se je začel uriti v igranju diatonične harmonike.

Že od malih nog je kazalo, da bo uspešen glasbenik
Lojze Slak se je rodil v Jordankali, nato pa po spletu okoliščin odraščal pri starih starših v Malem Kalu, od koder ni hotel oditi, saj se je zelo navezal na svojo teto, ki je nanj pazila. Talent za igranje je pokazal že pri petih letih, ko se ni mogel ločiti od orglic, ki mu jih je podaril stric Ludvik. Že zgodaj pa ga je zamikala harmonika, zato si jo je na skrivaj izposodil od strica in se tako naučil igrati. Hitro so prišla vabila na ohceti in tako je po naključju spoznal Franca Potočarja, ki je pohvalil njegovo igranje, tako da se je še z večjim zanosom lotil igranja.

V 60. letih prejšnjega stoletja se je po radiu že vrtela Slakova glasba
Po selitvi v Ljubljano pa se je kmalu seznanil z Avgustom Stankom, ki mu je posodil note in mu že prerokoval uspešno glasbeno kariero. In ni se motil, saj je v glasbeni oddaji Pokaži, kaj znaš prepričljivo zmagal. V šestdesetih pa so ga že povabili na Radio Ljubljana, da posnamejo nekaj skladb, in takrat je Lojze predlagal, da bi raje igral na diatonični kot kromatični harmoniki, kar mu je tudi uspelo. Tako je Trio Lojzeta Slaka (Ciril Babnik, Lojze Slak in Niko Zlobko) posnel štiri skladbe, ki so bile novost na radiu, saj so bili ljudje vajeni Avsenikove glasbe.

Začetek sodelovanja s Fanti s Praprotna

S Fanti s Praprotna je začel sodelovati po oddaji Iščemo nove talente, kamor so ga povabili kot poslušalca. Takoj so mu bili všeč in leta 1964 so že prvič nastopili skupaj. Prva zasedba Ansambla Lojzeta Slaka je doživela izreden uspeh, saj so prodali 100.000 plošč in si prislužili zlato ploščo. Tudi plošče, ki so jih posneli s Fanti s Praprotna, so se prodajale za med, saj so v dveh mesecih prodali 50.000 izvodov. Od vseh skladb sta mu bili najbolj pri srcu Po dekle in Svatje že vriskajo, saj je za obe napisal besedilo in melodijo, poleg tega sta ga spominjali na življenje na vasi in njegove začetke, ko je igral na porokah.

Poslušali so jih tudi v tujini
Slak je v prvih letih dosegel izjemne uspehe, zato je kmalu prišlo povabilo iz tujine – Evrope, Avstralije, Kanade in Amerike. Najprej so odšli igrat na Tržaško, v Dolino pri Trstu, nato na Koroško. Slakove fante so povsod sprejeli z veseljem, tudi v drugih klubih po tujini Nemčiji, Švici in Avstriji. Kamor koli so prišli, jih je čakal topel sprejem in gostitelji so kar tekmovali, kdo jih bo bolje postregel. Med najbolj poznanimi in največkrat izvajanimi skladbami v tujini med solisti in manjšimi glasbenimi skupinami je pesem Ej, prijatelj, ki je postala neke vrste himna slovenskih izseljencev.

Za dosežke na področju glasbe si je prislužil grammyja
Ob 30-obletnici delovanja so pripravili koncert v Gallusovi dvorani, ki je bila dvakrat popolnoma razprodana. Koncerta so se udeležili tudi visoki gostje, med drugim tudi Tony Petkovšek, radijski voditelj, ki je Lojzetu Slaku podelil grammyja, največje glasbeno priznanje, ki ga podarja ameriška glasbena akademija. Navkljub številnim priznanjem, ki jih je prejel doma in v tujini, so mu največ pomenili poslušalci, saj je vedel, da brez njih ne bi bilo uspehov. Tako je bil tudi izredno vesel priznanja, ki ga je dobil od poslušalcev za svoj 70. rojstni dan.

Brez dvoma boste ob znanih melodijah Lojzeta Slaka uživali vsi ljubitelji njegove glasbe, saj bodo premierno predstavljeni tudi novi glasbeni venčki, ki so jih znani aranžerji sestavili iz Slakovih melodij. Ko boste sedeli pod brajdami v domači zidanici in bo manjkal le še zvok harmonike, si boste lahko zavrteli zgoščenko z naslovom 50 let, ki bo izdana ob tem dogodku. Na njej bodo znane melodije ansambla Lojzeta Slaka in nekaj manj znanih, vendar prijetnih za poslušanje. Pomladi pa se lahko udeležite pohoda Po Slakovi poti (8 km) in se sprehodite med zidanicami znanih glasbenih virtuozov, kot so Lojze Slak, Henrik Burkat – Henček in Franc Potočar.

Bojana Lekše