Tony Hadley, Martin Kemp, Gary Kemp, Steve Norman in John Keeble so zgladili nesoglasja in se na veselje mnogih oboževalcev dvignili iz pepela pozabe. Koncert se je začel s projekcijo kolaža fotografij članov benda na velikem belem platnu, ki je zakrival oder.

Pred približno 5.000-glavo množico v zagrebškem Domu sportova je simbolično padla bela zavesa, ob kateri so se zaslišali prvi zvoki skladbe To Cut A Long Story Short. Nadaljevali so z The Freeze in Highly Strung. Koncert je nadaljevala živahna klasika Only When You Live in zasanjana I'll Fly For You, oba hita z njihovega četrtega albuma Parade. Balada How Many Lies je rahlo upočasnila tempo, a vseeno dokazala, da je Tony še vedno odličen vokalist.

Navdušenje publike, ki je v en glas prepevala znane hite, je bilo očiten dokaz, da so osemdeseta še kako živa. Fantje so skozi koncert pokazali, da se v svoji karieri niso držali zgolj enega sloga glasbe, ampak so si drznili eksperimentirati . Skozi paleto barvite glasbe se je tudi pokazalo, da je avtor njihovih skladb, solokitarist Gary Kemp bolj privrženec klasičnega rocka kot popa.

Večer presenečenj
Prvo presenečenje večera je bila pesem Virgin, skladba z albuma Through The Barricades. Sledila je povsem predelana She Loved Like Diamond. Z "warp" hitrostjo smo se vrnili v sedanjost, ko je Tony predstavil prvo novo skladbo skupine Spandau Ballet v dvajsetih letih Once More, ki so jo začinili s skoraj erotičnim solom na saksofonu. Spomine smo znova obujali z Round And Round, ki jo je spremljala projekcija starih fotografij benda v njihovih zgodnjih letih.

Sledilo je presenečenje v obliki Man In Chains in Through The Barricades, po katerih so člani benda zapustili oder. Na njem sta ostala samo Tony Hadley in Gary Kemp na kitari. Intimno vzdušje barskih stolčkov in zgolj kitarske spremljave ni spustilo na tla množice, ki je uživala v akustični izvedbi With The Pride, pesmi iz albuma Parade, ki jo je Gary izpostavil kot eno njegovih ljubših.

Bend se je na oder vrnil s paradno Through the barricades, ki je bila ena njihovih največjih uspešnic. Po nekaj umirjenih ritmih so fantje pospešili tempo z živahno Funk Instinction, ki jo je Tony zapel s privlačno spremljevalno vokalistko Dawn Joseph. Sledila je Communication in ena večjih uspešnic Lifeline.

Spandau začarali Dom sportova
Koncert so Spandau Ballet končali s Paint Me Down in Chant No.1. Seveda koncert ne bi bil popoln brez njihove največje balade, ki je skupino izstrelila v stratosfero, True. Za dodatek so Spandau Ballet prihranili Fight For Ourselves in seveda Gold. V dveh urah koncerta so fantje dokazali, da za odličen koncert ne potrebujejo laserjev in pirotehnike. Fantje so dokazali, da jim leta ne pridejo do živega in da s tipičnim angleškim šarmom še vedno začarajo vsako publiko. Vsekakor so postregli s koncertom, ki bi ga bilo škoda zamuditi.