Sejo Sexon - s pravim imenom Davor Sučić - za rokenrol pravi, da je v teh časih izgubil svoj zanos. Foto: MMC RTV SLO/ Jure Rejec
Sejo Sexon - s pravim imenom Davor Sučić - za rokenrol pravi, da je v teh časih izgubil svoj zanos. Foto: MMC RTV SLO/ Jure Rejec
Sejo Sexon
Z novim albumom želijo uspeti na vseh trgih nekdanje skupne države. Foto: MMC RTV SLO/ Jure Rejec
Zabranjeno Pušenje
Sexon nam je v šali zaupal, da je vodja skupine predvsem zato, ker je namanj izobražen. Foto: Agencija Antonov
Sejo Sexon o svoji "avnojski" skupini

Legendarna skupina, ki je nastala v 80. letih v Sarajevu, je nekoč veljala za eno najpopularnejših skupin v nekdanji skupni državi, ki jim je uspelo prodati na sto tisoče plošč.

Danes si skupina spet prizadeva osvojiti danes ločene glasbene trge, njihov zadnji izdelek pa je album Muzej revolucije, ki je izšel 7. tega meseca ob 92. obletnici oktobrske revolucije, in sicer istočasno v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Sloveniji.


Pri nas ste zaradi svojega novega albuma, ki se imenuje Muzej revolucije. Kako, da ima album tak naslov? Ali to pomeni, da revolucije ni ali da spada samo v muzeje?
To je zgodba o rock glasbi. O glasbi, ki je podobna muzeju revolucije. Teh muzejev revolucij je polno - praznih pušk in pištol, ki ne delujejo, in topov brez udarnih igel, tankov, ki ne vozijo, in zastav, ki jih nihče ne nosi. Tako je tudi z rokenrolom. Ostal je brez udarne igle. S tem CD-jem poskušamo stvari malo poživiti.

Prej so vaša besedila veliko govorila o vojni, o npr. prijateljstvih med ljudmi različnih narodnosti, o kom oziroma čem pa govori ta album?
Album ima veliko črtic, skečev, nima nekega koncepta, če gledamo le na naslov, na prvo pesem. Gre za nekako vse, od stavnice do norišnice.

Vaš zadnji singel se imenuje Modni guru. Verjetno gre za nekakšno parodijo na modne smernice?
Njeno sporočilo je: Manjši je penis, večji je totalitarizem. Govori o ljudeh, ki opravljajo o drugih ljudeh. Zanimiv je ta fenomen modnega guruja ...

Album ste snemali v Zagrebu, izvorno pa je Zabranjeno pušenje sarajevski bend in tako tudi ostaja?
Naš narodnostni popis je tak: dva prihajava iz Sarajeva, en je iz Zenice, imamo dva, ki prihajata iz Zagreba, in fanta iz Slavonskega Broda. Nekakšen "Avnoj" z vseh vetrov, "Avnojski bend". A zame to nikoli ni bilo pomembno, meni je bilo pomembno, da se ta zgodba, to sporočilo, ki se imenuje Zabranjeno pušenje, izvaja s srcem. V skupini so ljudje, ki so v njej precej dlje kot tisti iz stare zasedbe. V tej postavi smo posneli že kakih pet CD-jev, imeli 500 koncertov ... Že 12 let smo več ali manj v isti postavi. Ne bi jih postavljal v "drugi plan" pred prvimi "borci".

V kakšnih odnosih ste z nekdanjimi člani skupine, npr. z Nelom Karajlićem?
Oni so se odločili, da nekako napravijo križ čez preteklost, da zapustijo Sarajevo, Bosno. Vidimo se redko. Okrog tega je veliko politike. Jaz bi bil sicer zelo srečen, da bi se lahko videli, a oblikovale so se tako ekstremne politične pozicije okrog te skupine in okrog Emirja Kusturice, da so oni že več let po koncu vojne nekako izolirani od našega sveta, od ljudi, s katerimi smo bili nekoč prijatelji. Zato se vidimo le na bolj poslovnem nivoju, zasebno pa se ne družimo.

Koliko vas je trenutno v skupini?
Šest.

Kaj misliš, kateri izmed vas je najpametnejši, kateri najboljši in kateri najlepši glasbenik?Najpomembneje je, kdo je vodja - to je vedno ta, ki ima najmanj šol. (smeh) To smo se hecali - mi smo šefi bendov, ker imamo najmanj šol. Tisti, ki imajo fakultete, opravljajo tista manj vredna dela - zvijajo kable pa nekaj sestavljajo in razstavljajo. Mi pa smo vodje s srednjo šolo.

10. decembra imate v Cvetličarni koncert. Kaj lahko pričakujemo?
To bo lepa predstava predvsem starega materiala, poskušali pa bomo vriniti tudi te "juniorje" iz nove plošče, da vidimo, kako se skladajo s starejšim "arhivom".

Pripravljate kakšno presenečenje?
Ja, bo nekaj novih, bo nekaj starejših stvari, ki prej niso bile v repertoarju. Ravno končujemo nekaj stvari, s katerimi bomo obogatili naš program, predstavili bomo pesmi, ki jih ljudje že več let želijo slišati. Nismo jih igrali, kajti koncert je že brez njih dolg tri ure - v koncertu, dolgem tri ure, preprosto ne moreš zaigrati devet ur materiala.

Če zaključimo, Jugoslavija je razpadla, Zabranjeno pušenje pa ostaja in bo ostalo?
Jugoslavija je kot država razpadla, ni pa razpadla kot ideja. Veš, koliko ljudi danes gleda jugoslovanske filme in koliko jih posluša t. i. "ex YU sceno"? To ni samo zaradi nostalgije, kot se to razlaga. Mislim, da je pravi razlog v tem, da je šlo za kakovost. Ta regionalna politika v kulturi in v športu je prinesla precej boljše rezultate kot pa danes ta, recimo izolacionistična politika. V vseh teh filmih, v katerih so igrali igralci iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, je bila prava skupina profesionalcev iz precej večjega prostora kot pa npr. samo iz Slovenije ali iz Bosne. To je dalo seveda boljše rezultate. Podobna stvar je bila z nogometom, s filmom, z glasbo. Naša prihodnost je torej v povezovanju. Mi tudi danes tako razmišljamo - to ne more biti socializem, to ne more biti partija, a smo vendarle ljudje, ki podobno razmišljamo, podobno govorimo in imamo poleg tega tradicijo skupnega življenja.

Na desni si oglejte celoten intervju s Sexonom (v bosanskem jeziku), spodaj pa še videospot za pesem Modni guru.

Sejo Sexon o svoji "avnojski" skupini