Angelina Jolie maja načrtuje novinarsko konferenco v Banjaluki. Foto: EPA
Angelina Jolie maja načrtuje novinarsko konferenco v Banjaluki. Foto: EPA
In The Land of Blood and Honey
Film V deželi krvi in medu govori o Srbu in Bošnjakinji, ki se zaljubita na predvečer vojne, v kateri se znova srečata, vendar so zdaj njune vloge drugačne, saj se znajdeta na nasprotnih straneh - on je vojak, ona pa ujetnica. Foto: Imdb/Ken Regan/GK Films
Angelina Jolie, Branko Đurić - Đuro
V filmu je vlogo dobil tudi Branko Đurić - Đuro. Foto: Osebni arhiv igralca

Zvezdnica očitno je še vedno pod vtisom balkanske tragedije iz 90. let prejšnjega stoletja, ki je zaznamovala tudi njen režiserski prvenec V deželi krvi in medu, saj se je odločila, da bo poskušala na svoj način popraviti storjene krivice. V mesecu maju sredi Banjaluke, ki je središče Republike srbske, namreč načrtuje novinarsko konferenco, na kateri bo zahtevala, da se ta "umetna genocidna tvorba" ukine.

Novica je seveda takoj naletela na oster odziv srbske javnosti, ki se hudujejo, da jih je Joliejeva v filmu prikazala kot klavce in posiljevalce, brez dlake na jeziku pa se je oglasil tudi Milorad Dodik, predsednik Republike srbske: "Neverjetno in nedopustno! Ona si lahko misli, kar si hoče, ampak Republika srbska je izraz volje srbskega naroda, ona se nikakor ne bi smela vpletati v naš obstoj in soditi, kakšna država smo mi. Naj ostane pri svojih filmih. Take stvari gredo čez meje dobrega okusa. Mi takih manifestacij v Banjaluki seveda ne bomo gostili. Prihoda ji ne moremo prepovedati, a naj pride, pa bo videla, kakšen sprejem bo doživela," ga v članku z naslovom Anđelina, marš! povzema srbski Kurir.

Pobesnel je tudi znani režiser Emir Kusturica, ki je prepričan, da gre za propagando: "Če je Angelina Jolie prišla snemat film o tragediji bosanskih Muslimanov, bi lahko posnela tudi film o tragediji Srbov, saj v vojni niso trpeli samo bosanski Muslimani."

V BiH-u sprva protesti, nato navdušenje
Film V deželi krvi in medu sicer govori o Srbu in Bošnjakinji, ki se zaljubita na predvečer vojne, v kateri se znova srečata, vendar so zdaj njune vloge drugačne, saj se znajdeta na nasprotnih straneh - on je vojak, ona pa ujetnica. Skozi ljubezensko zgodbo prikaže drama emocionalne, moralne in materialne posledice vojne, govori pa tudi o posledicah, ki jih prinaša odsotnost politične volje za posredovanje na območjih spopadov.

Angelini Jolie, ki ji v BiH-u sprva niso dovolili snemanja filma Dežela krvi in medu zaradi mnenja, da je scenarij nespoštljiv do občutkov žrtev nasilja med vojno, so nato poleti v Sarajevu na tamkajšnjem filmskem festivalu podelili častno srce Sarajeva, nato pa so jo razglasili še za osebnost leta v BiH-u.

Počutila se je poklicano povedati to zgodbo
"Ko sem se ozrla k Bosni, sem se – zato, ker sem bila tedaj najstnica – počutila odgovorno, da moram posvetiti temi več pozornosti, ker je tedaj nisem ... Bila sem premlada in živela sem svoje življenje. To je bila moja generacija. Zato sem še več brala o tem, se poučila in bila tako pretresena nad tem, kako malo vem o tem, kako malo se v svetu o tem govori, da sem se počutila poklicano povedati zgodbo," je Angelina pojasnila, zakaj se je odločila na filmskem platnu upodobiti to perečo temo.