V petek ob 17.00, 19.00 in 21.00 bo v Katedrali Kina Šiška sklepna modna revija študentov Oddelka za tekstilstvo Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti, ki letos nosi naslov Krila (Wings).

Študentje oblikovanja tekstilij in oblačil na Oddelku za tekstilstvo pri NTF-ju Univerze v Ljubljani z mentorji vsako leto pripravijo sklepni modni dogodek, ki povzema delo celega šolskega leta, hkrati pa predstavlja aktualne smernice v oblikovalskem razmišljanju mladih bodočih oblikovalcev. Zaradi ustvarjalnosti, inovativnosti in svežine kreacij je postal eden izmed najprivlačnejših modnih dogodkov v Sloveniji. Potrditev njihovega dela so zagotovo številne mednarodne nagrade, vključno z nagrado trend 2010 za modno ustvarjalnost.

Letos so svojo ustvarjalnost, kot omenjeno, nizali na temo Krila. V kolekcijah oblačil, tekstilij in modnih dodatkov so razvijali ideje, ki pripovedujejo o vsem, kar nam daje krila. Navdihi se tako gibljejo od glasbe do umetnosti, prek razmišljanj o osebnih ujetostih, preseganjih mej ...

Pred dogodkom smo se pogovarjali z njihovo mentorico, docentko Natašo Peršuh, ki ustvarja pod lastno znamko NatasaPersuh, je dejavna kot kreativna vodja različnih odmevnih projektov s področja modnega oblikovanja (CDG Guerilla Store Ljubljana, Squat …), bila je članica različnih mednarodnih žirij za področje mode ... Skratka, velja za avtoriteto na slovenskem modnem področju.

Tema letošnje študentske revije je (so) Krila. Nam lahko poveste kaj več o ozadju te zamisli?

Tema je bila zastavljena v osnovi kot preprosto vprašanje "Kaj nam daje krila?". Morda malenkost kot odziv na trenutno situacijo, vsesplošni negativizem, črne napovedi o sedanjosti in prihodnosti ... V oblikovanju ni meja in verjamemo, da je za kreativnost in inovativne ideje vedno prostor, še posebej v današnjem času. Hkrati pa mladostni optimizem lažje premaguje ovire, na stvari gleda iz drugačne perspektive ...

V zadnjem času smo na Naravoslovnotehniški fakulteti na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblačil izvedli kar nekaj uspešnih projektov, ki so nam že "dali krila"; na nekakšen simbolni način želimo ta niz ohraniti in ga nadaljevati tudi v prihodnje.

Zunanji opazovalci si morda (ali kar zagotovo) ne predstavljamo najbolje, kako poteka študij modnega oblikovanja. Kaj so tiste osnove, ki jih mora najprej spoznati bodoči modni oblikovalec? Kdaj je pripravljen, da sam začne ustvarjati kose, ki nosijo njegov ali njen avtorski podpis?

Študij modnega oblikovanja na naši fakulteti poteka postopoma; od teoretičnih osnov, ki podpirajo praktične predmete skozi celo obdobje študija, v praktičnem delu pa od eksperimentalnih razmišljanj in pridobivanj osnovnih spretnosti za realizacijo idej v nižjih letnikih, do zasnove in izvedbe celih kolekcij, upoštevajoč ciljne skupine, segmentacije, trg v poznejših letnikih. Pozneje študentje tudi vedno bolj najdejo svoj osebni izraz, študij poteka relativno individualno, vsakega študenta usmerimo tja, kjer so njegove specifike in osebni interesi (ali je to bolj tekstilna usmeritev, specifično modna usmeritev, dodatki, stilizem, modni video).

Študentje so po študiju glede na širino znanj in količino praktičnih izvedenih projektov, ki jih realizirajo med študijem, dobro pripravljeni na "realni svet". Se jih pa večina vseeno odloči za vsaj krajšo prakso ("internship"), po možnosti v tujini. Posebej, če si želijo ustvarjati lastno blagovno znamko, z lastnim podpisom.

Sami ste se izobraževali in delovali tudi v Parizu. Je izkušnja s tujino nepogrešljiva za oblikovanje neke ustvarjalne širine?

Izkušnja tujine ni nepogrešljiva, posebej v današnjem času instantne komunikacije. Je pa dobrodošla. Večina naših študentov se odloči vsaj za kak semester študijske izmenjave v tujini, kar omogoča širok nabor tujih fakultet, s katerimi smo povezani v mreže Erasmus in Cumulus. Nekateri na izmenjavah preživijo tudi po cel semester. Seveda se vrnejo z razširjenimi obzorji, z nekaterimi novimi "pogledi na svet" nasploh, na modo pa še posebej.

Že sama izkušnja življenja v kateri od modnih prestolnic sveta ti nekoliko spremeni vizijo tega, kar bi rad počel, v večini primerov so po vrnitvi študentski cilji jasnejši, ambicije pa večje. Vsi pa po vrnitvi ugotovijo, da je pri nas na fakulteti res super, da so možnosti pridobivanja specifičnih znanj in tehnične kapacitete več kot primerljive, včasih celo boljše.

Imate morda kakšne podatke o tem, koliko študentov po koncu študija dejansko ostane v modnem svetu in koliko se jih usmeri na katera druga ustvarjalna področja?

Uradnih podatkov o tem nimamo. So pa področja, povezana z modo in tekstilom tako široka, da lahko z gotovostjo rečemo, da večina. Sem prištevamo tako tiste, ki se ukvarjajo dejansko z oblikovanjem oblačil (pri kateri od blagovnih znamk v Sloveniji ali v tujini, lastna blagovna znamka ...) ali tekstilij (vzorci, tkanine ...), oblikovanjem modnih dodatkov, nakita, kot tudi širok spekter tistih, ki se ukvarjajo s stilizmom, modnim novinarstvom, modnim videom, imajo morda lastna podjetja za katere od specifičnih področij (tisk na tekstil ipd.).

Med modnimi poznavalci veljate za eno najuglednejših osebnosti s slovenskega modnega prizorišča, o čemer pričajo tudi odlični odzivi na kolekciji, ki ste ju predstavili na obeh izdajah Philips Fashion Weeka. Kako vam je uspelo zgraditi uspešno samostojno znamko NatasaPersuh?

Z veliko volje, dela, optimizma, malo sreče ... kakor se vzame. Ni bližnjic, navsezadnje imam po vsem tem času tudi že ogromno izkušenj. V mojem primeru – in času, ko sem začenjala – je bila izkušnja dela in študija v tujini res dragocena. Tudi danes se ne omejujem zgolj na lokalne prakse in principe, tako pri lastni blagovni znamki kot tudi pri Squatu. Vedno se trudim(o) za inovativnost, ne zgolj v samem dizajnu, ampak tudi v pristopih, načinih komunikacije in prezentacije.

Se relativna popestritev dogajanja na slovenskem modnem prizorišču v zadnjih letih kaj pozna tudi pri prodaji oblačil? Tu ne govorim le o vaši znamki, temveč tudi o vaših stanovskih kolegih ...

Tukaj lahko govorim zgolj o lastni izkušnji, večina stanovskih kolegov mi bo verjetno pritrdila, vendar uradnih podatkov nimam. Dogajanje na slovenskem modnem prizorišču, ki je po kar dolgem premoru spet zaživelo, seveda vpliva predvsem na prepoznavnost slovenskih modnih znamk, šele drugotno pa na prodajo. Je pa eno z drugim neločljivo povezano in se tudi tukaj rezultati že kažejo. Ja, res je, več dogajanja pomeni tudi boljše prodajne rezultate.

Skupaj z Zoranom Garevskim ste vodja že omenjenega projekta Squat, ki združuje več oblikovalcev, tako uveljavljenih kot vzhajajočih. Kaj je merilo, po katerem se vam lahko oblikovalec pridruži? Mlade oblikovalce povabite ali se vam sami približajo?

Nekatere povabimo, nekatere pa predlagajo drugi člani Squata. Ravno takšne modne revije, kot so Krila, so zelo dober kazalnik tega, kdo so mladi talenti in kdo ima potencial, da postane, v prvi fazi, član kolektiva Young@Squat. Po reviji bomo tudi tokrat izbrane oblikovalce povabili k sodelovanju.

Načeloma pa smo zelo odprti. Če kdo pristopi sam, seveda pogledamo, kaj počne in če se nam zdi njegova estetika in kreativni potencial zanimiv – zakaj ne. V večini primerov se, če raven kakovosti ustreza, dogovorimo vsaj za razstavo v Squatu na Križevniški 5 v Ljubljani.

Kakšna je po vašem prihodnost mode? Se bomo potrošniki le začeli zavedati negativnih vidikov poceni "instantmode" in se usmerili v lokalno, kakovostno, večno? V nasprotju z globalnim, nekakovostnim, hipnim?

Realnost je taka, da je trenutno celo zelo modno nositi poceni oblačila, kar pa ne pomeni zgolj neetičnih, "instantoblačil". Poceni včasih pomeni tudi nekaj, kar stane več, pa to nosimo več sezon, ali pa nekaj, kar je predelano, reciklirano ... ali ima kako drugačno trajnostno zgodbo. Ta trend bo ostal in se še nadgradil tudi v prihodnje. Lokalno postaja vse pomembnejše, izvor je večkrat zagotovilo za kakovost; pomembno pa je, da je vse skupaj nadgrajeno z ustrezno estetiko, kjer nastopimo (slovenski) oblikovalci in bodoči oblikovalci – študentje, ki taka znanja imajo.

Kaj pa slovenska moda? Kdo so tisti, ki jo bodo po vašem mnenju najbolj zaznamovali? Kakšno smer naj uberejo?

Kot že rečeno, širok nabor novih talentov bomo videli na reviji Krila, trenutno največji potencial že nekoliko uveljavljenih mladih oblikovalcev nedvomno obeta skupina Young@Squat. Individualizem, pogum, inovativnost in visoki cilji pa so tiste prave smeri, ki vodijo navzgor in ki bi jih svetovala vsem mladim oblikovacem.