Za pridelavo industrijske konoplje v Sloveniji zdaj ni več ovir, letos jo na 360 hektarjih prideluje 474 pridelovalcev, od tega je 200 stalnih od leta 2004. Število pridelovalcev sicer niha, v letu 2015 je bilo 560 sejalcev ekološke konoplje, ki so jo zasejali na 420 hektarjih površin, za to rastlino pa je prelomno tudi letošnje leto, ko se je na trgu pojavilo veliko prehranskih in neprehranskih izdelkov iz konoplje z visoko dodano vrednostjo slovenskega porekla, pravijo na kmetijskem ministrstvu. Foto: BoBo
Za pridelavo industrijske konoplje v Sloveniji zdaj ni več ovir, letos jo na 360 hektarjih prideluje 474 pridelovalcev, od tega je 200 stalnih od leta 2004. Število pridelovalcev sicer niha, v letu 2015 je bilo 560 sejalcev ekološke konoplje, ki so jo zasejali na 420 hektarjih površin, za to rastlino pa je prelomno tudi letošnje leto, ko se je na trgu pojavilo veliko prehranskih in neprehranskih izdelkov iz konoplje z visoko dodano vrednostjo slovenskega porekla, pravijo na kmetijskem ministrstvu. Foto: BoBo

Na sejmu so predstavili projekt Ekoci Green Design, cilj katerega je povezati različne deležnike od pridelave konoplje do končnega slovenskega izdelka kot primera dobre prakse v zelenem krožnem gospodarstvu.

Predstavniki vseh sodelujočih ustanov in podjetij v projektu poudarjajo, da morajo biti oblačila in drugi tekstilni izdelki za natečaj izdelani po načelih trajnostnih tehnologij in imeti veliko sporočilno vrednost, nagovarjati ljudi k družbeni odgovornosti, zeleni porabi, pravični trgovini ter poudarjati nacionalno identiteto.

Iz preproste ideje velik koncept
Oblačila je ocenjevala strokovna komisija, njena predsednica Sonja Šterman z mariborske fakultete za strojništvo pa pravi, da izdelkom sicer oblikovno še marsikaj manjka, da pa so bili oblikovalci ustvarjalni in predani delu ter iz preproste ideje izpeljali velik koncept.

Projekt je pohvalil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ker ekološka pridelava ščiti naravne vire, za tovarno na Polzeli pa dejal, da je vlada zaznala inovativno pot in zato podprla izdelek, ki ima realno tržno nišo, pridelava surovine zanj pa omogoča uporabo na številnih področjih.

Izdelki z natečaja še niso iz slovenske konoplje, ker pri nas še ni izdelovalca nitk in blaga, pobudniki projekta pa načrtujejo celotni krog do končnega izdelka.

Gre za projekt zadruge Ekoci, Eko civilne iniciative Slovenije, Pomurskega sejma, civilne iniciative Ekoci green Design, Pomurskega muzeja, katedre za tekstilne materiale in oblikovanje Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, občine Polzela, Tovarne nogavic Polzela in podjetja Soven.