O filmu Saint Laurent so pri Guardianu po premieri v Cannesu zapisali, da gre za "bedasto poboževanje", a vsaj zaradi odlične fotografije in obrtniško dobre izdelave še vedno precej boljši dosežek, kot je prva in uradna različica z naslovom Yves Saint Laurent, ki naj bi bila videti kot "oglasni video za YSL". (Če smo pikolovski: znamka YSL se zdaj podpisuje Saint Laurent Paris, saj se je za to potezo odločil sedanji kreativni vodja Hedi Slimane.)

Napovednik za prvega - torej Yves Saint Laurent - ki ga je Saint Laurentov dolgoletni sodelavec in ljubimec Pierre Berge blagoslovil in filmarjem omogočil celo dostop do arhivov ateljejev ugledne modne hiše, smo videli že pred časom; napovednik za drugega - Saint Laurent - pa se je na spletu znašel te dni.

Francoska ekipa pod taktirko režiserja Bertranda Bonella podnapisov za tiste, ki jim francoščina ni domača, ni dodala, je pa že iz dvominutnega kolaža razvidno, da bo ta zgodba bolj "melodramatična", osvetlila bo težave v razmerju modnega velikana in Bergeja, pa tudi Yvesov dolgoletni boj z opojnimi substancami. Manj bo, glede na omejen dostop do arhivov dokaj logično, govora o oblikovalčevem delu.

Drugi film ima precej bolj zvezdniško zasedbo od prvega: naslovnega junaka igra iskani igralec in obraz hiše Chanel Gaspard Ulliel, vlogo njegove asistentke in muze Loulou de la Falaise je prevzela francoska filmska lepotica Lea Seydoux, sicer obraz znamke Prada. V vlogi modela se pojavi priznani model Aymeline Valade, zasedbo pa zaokrožajo Amira Casar, Jeremie Renier v vlogi Bergeja in Louis Garrel kot zapeljivi lepotec Jacques de Bascher, s katerim naj bi bil nekaj časa intimno povezan še en modni velikan, Karl Lagerfeld.

Film, ki bi moral na platna priti že sredi maja, se je - neuspešno - potegoval za zlato palmo v Cannesu, v kinematografe pa prihaja konec septembra.

Vrnimo se k prvemu letošnjemu biografskemu filmu o Yvesu Saint Laurentu v režiji Jalila Lesperta, ki je bil po svetu že na ogled. Tu naslovno vlogo igra manj znani (a ne čisto neznani in resničnemu Saint Laurentu veliko bolj podobni kot "mačo" Ulliel) Pierre Niney, premierno pa so ga predvajali v Berlinu, kjer se je zasedbi pridružil Pierre Berge. Kot gre glede na Bergejevo vpletenost v projekt pričakovati, je tu manj vrtanja po zasebnosti in več "poslovne" tematike.

Oba napovednika si oglejte spodaj.