Francoski politik Jacques Chirac je bil pogosto tarča satirikov in je nastopal v mnogih političnih parodijah. Foto: EPA
Francoski politik Jacques Chirac je bil pogosto tarča satirikov in je nastopal v mnogih političnih parodijah. Foto: EPA
Rihard Levjesrčni
Po njegovi smrti je angleški kralj postal Ivan Brez dežele.
Oscar Wilde
Leta 1895 je bil obsojen na zaporno kazen zaradi sodomije.
Henry Kissinger
Nobelovec praznuje 83. rojstni dan. Foto: EPA
Džavaharlal Nehru
Indijski politik in učenjak je umrl pred 42 leti.
Jamie Oliver
Prva priložnost za delo na televiziji se mu je ponudila leta 1996.
Christopher in Dana Reeve
Christopherja je usoden padec s konja za vedno prikoval na voziček. Foto: EPA

Leta 1995 in 2002 je bil Chirac izvoljen za predsednika Francoske Republike. Chirac je član desno-sredinske stranke Union pour un Mouvement Populaire (UMP).

Med leti 1977 in 1995 je bil župan Pariza. Medtem, ko je funkcijo ministrskega predsednika opravljal v letih 1974 do 1976 in od 1986 do 1988. Kot kandidat za francoskega predsednika (1981 in 1988) je bil politični nasprotnik Françoisu Mitterrandu. Ta je v času druge svetovne vojne služil v francoski vojski in bil je tudi vojni ujetnik. Pozneje se je vključil v politiko. Postal je prvi socialistični predsednik pete francoske republike.

Kot predsednik Francije je pokrival tudi funkcijo ko-princa Andore. Namreč do leta 1993 ni bilo delitve zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti v državi sredi Pirinejev. Šele ustava iz leta 1993 je uzakonila Andoro kot suvereno državo z demokratskim parlamentarnim sistemom. Oba sokneza sta ostala vrhovna voditelja države (zastopa ju predstavnik). Izvršilna oblast pa je prešla na ministrskega predsednika, ki je odgovoren parlamentu.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1199 je Ivan Brez dežele (1167-1216) po smrti svojega starejšega brata Riharda Levjesrčnega postal angleški kralj.

Leta 1328 je bil Filip VI. okronan za francoskega kralja.

Leta 1679 je angleški parlament izdal Habeas Corpus Act, enega najpomembnejših temeljnih zakonov o varstvu osebne svobode.

Leta 1703 je car Peter Veliki položil temeljni kamen za trdnjavo sv. Petra in Pavla v današnjem Sankt Peterburgu. Po julijanskem koledarju se je to zgodilo 16. maja.

Leta 1707 je umrla markiza de Montespan, francoska ljubica kralja Ludvika XIV.

Leta 1756 se je rodil bavarski kralj Maximilian I.

Leta 1860 je Giuseppe Garibaldi začel osvajati Palermo.

Leta 1895 je sodišče pisatelja Oscarja Wilda obsodilo na zaporno kazen zaradi sodomije.

Leta 1896 je tornado opustošil St. Louis v ameriški zvezni državi Missouri in East Saint Louis v zvezni državi Illinois. Umrlo je najmanj 255 ljudi, povzročeno pa je bilo tudi za 2,9 milijarde dolarjev škode (preračunano v zdajšnjo vrednost dolarja).

Leta 1897 se je rodil angleški fizik in Nobelov nagrajenec John Cockcroft.

Leta 1910 je umrl znameniti nemški bakteriolog, ki je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado, Robert Koch.

Leta 1917 se je rodil nekdanji japonski premier Jasuhiro Nakasone.

Leta 1923 se je rodil ameriški diplomat in Nobelov nagrajenec za mir iz leta 1973 Henry Alfred Kissinger.

Leta 1927 je podjetje Ford Motor Company nehalo izdelovati model T in začelo izdelovati model as.

Leta 1930 so v New Yorku uradno odprli 319 metrov visoko zgradbo Chrysler Building, ki je v tistem času veljala za najvišjo na svetu.

Leta 1936 se je na svojo prvo pot odpravila angleška čezoceanka RMS Queen Mary.

Leta 1937 so za pešce odprli most, ki povezuje San Francisco in Marin County. Poimenovali so ga Golden Gate.

Leta 1940 se je začela operacija Dynamo, ena najbolj znanih v drugi svetovni vojni - evakuacija britanskih vojakov iz Evrope. Izhodno mesto je bil Dunkerque, od koder so Britanci rešili pred Nemci 338.226 vojakov.

Leta 1941 je predsednik Roosevelt v ZDA razglasil neomejeno izredno stanje.

Leta 1942 so pripadniki svobodne češko-slovaške armade naredili atentat na Reinharda Heydricha, enega najhujših nacističnih zločincev.

Leta 1960 je v Turčiji general Cemal Gürsel vodil državni udar, s katerim so z mesta predsednika države odstranili Celala Bayarja in druge člane demokratične vlade.

Leta 1964 je umrl Džavaharlal Nehru, indijski politik in učenjak. Od leta 1947 je bil premier Indije. Bil je eden od pobudnikov bandunške konference in eden od ustanoviteljev neuvrščenih. Rodil se je 14.11.1889.

Leta 1965 so ameriške vojne ladje prvič začele obstreljevati položaje Fronte narodne osvoboditve v Južnem Vietnamu.

Leta 1974 je Jacques Chirac postal francoski premier.

Leta 1975 se je v Claveringu rodil znani angleški kuhar in televizijski voditelj James Trevor Oliver, bolj znan kot Jamie Oliver ali The Naked Chef.

Leta 1980 so vojaške enote Južne Koreje znova zavzele mesto Gvangju, ki so ga do tedaj upravljale ljudske milice. V spopadih je bilo ubitih najmanj 207 ljudi.

Leta 1987 je umrl ameriški kemik in Nobelov nagrajenec John Howard Northrop.

Leta 1991 so tamilski teroristi ubili nekdanjega premierja Indije Radživa Gandhija.

Leta 1996 se je ruski predsednik Boris Nikolajevič Jelcin začel pogajati s čečenskimi uporniki o vzpostavitvi premirja.

Leta 1997 je tornado opustošil majhno mestece Jarrell v Teksasu. Umrlo je 27 ljudi.

Leta 1995 je v mestu Charlottesville, ameriška zvezna država Virginia, igralec Christopher Reeve padel s konja in se pri tem hudo poškodoval.

Ameriški filmski igralec Christopher Reeve se je rodil 25. septembra 1952 v New Yorku. Zaslovel je z upodobitvijo stripovskega junaka Supermana. V letih 1978 in 1987 je štirikrat upodobil tega superjunaka.

Posnel je še filme Somewhere in Time (1980), Deathtrap (1982), The Bostonians (1984), and Street Smart (1987), preizkusil pa se je tudi na oderskih deskah. Igral je v predstavah Petega julija (1980 - 1982) in Figarovi svadbi.

Po padcu in paraliziranosti se je začel boriti za pravice invalidov. Osnoval je Christopher Reeve Foundation, in soustanovil Reeve-Irvine Research Center. Aprila 1992 se je poročil z Dano Morosini, s katero sta imela sina. Iz prejšnjega zakona z Gaeo Exton je imel Reeve še dva otroka Matthewa in Alexandro.

Umrl je 10. oktobra 2004, prav tako v New Yorku, in sicer zaradi pljučnega raka.

Leta 1999 je Mednarodno sodišče za vojne zločine v Haagu vložilo obtožnice proti Slobodanu Miloševiću in še štirim obtožencem za vojne zločine in zločine proti človeštvu na Kosovu.

K. S.