Bayer je namreč kmalu izgubil pravico do tega imena, saj so po prvi svetovni vojni zavezniki, ki so zasegli podjetje, prodali vse premoženje. Tako nemško podjetje ni moglo ustaviti drugih pri posnemanju imena recepta za zdravilo.

Zgodovina tega zdravila sega nazaj v antične čase, ko je Hipokrat v 5. stoletju pred Kristusom odkril zdravilne učinke prahu iz vrbine skorje. Ta prah je uporabljal za lajšanje bolečin in zbijanje povišane telesne temperature. Šele leta 1897 sta nemška raziskovalca Arthur Eichengrün in Felix Hofmann za družbo Bayer odkrila "čarobno" formulo sintetičnega zdravila, ki ga poznamo še danes.

Leta 1447 je bil za papeža izvoljen Nikolaj V., s pravim imenom Tomaso Parentucelli. Umrl je leta 1455.

Leta 1460 je bil podpisan sporazum v Alcašovasu, s katerim se je Portugalska odpovedala Kanarskim otokom, ki jih je dala Kastilji, ta pa se je odpovedala zahtevam po zahodni Afriki.

Leta 1521 je Ferdinand Magellan odkril Guam.

Leta 1754 je umrl angleški premier Henry Pelham.

Leta 1812 se je rodil ameriški izdelovalec ur Aaron Lufkin Dennison.

Leta 1836 je tri tisoč mehiških vojakov po 13 dneh premagalo 189 teksaških prostovoljcev v bitki pri Alamu. V bitki je umrl tudi znani ameriški lovec in stezosledec David »Davy« Crocket.

Leta 1861 se je rodil Samuel Franklin Cody, ki je v letih 1901-1903 izpopolnil zmaja za dviganje ljudi za pomorsko in vojaško opazovanje.

Leta 1869 je Dimitrij Mendelejev prvič pokazal periodični sistem ruski kemijski družbi.

Leta 1882 se je srbski vojvoda Milan Obrenović imenoval za kralja.

Leta 1899 je podjetje Bayer registriralo aspirin kot blagovno znamko.

Leta 1899 je umrla 24-letna havajska princesa Victoria Kaiulani.

Leta 1900 je umrl nemški inženir Gottlieb Daimler, ki je prvi razvil avtomobilski bencinski motor z visokimi obrati.

Leta 1901 so v Bremnu poskusili ubiti nemškega cesarja Wilhelma II.

Leta 1926 se je rodil ameriški ekonomist Alan Greenspan.

Leta 1937 se je rodila ruska vesoljka Valentina Tereškova.

Leta 1940 je bilo med Finci in Rusi podpisano premirje med t. i. zimsko vojno.

Leta 1945 je prva ameriška brigada zasedla Köln, naslednjega dne pa še nepoškodovan most pri Remagenu.

Leta 1946 je bila ustanovljena šesta ameriška flota, ki naj bi bila dejavna v Sredozemlju.

Leta 1949 se je rodil pakistanski premier Šaukat Aziz.

Leta 1950 je umrl francoski predsednik Albert Lebrun.

Leta 1951 se je začelo sojenje Ethel in Juliusu Rosenbergu.

Leta 1953 je Georgi Maksimilianovič Malenkov nasledil Stalina na mestu premierja in prvega sekretarja Komunistične partije Sovjetske zveze.

Leta 1957 je nekdanja britanska kolonija Zlata obala postala neodvisna država Gana.

Leta 1957 je Izrael umaknil svoje čete s polotoka Sinaj.

Leta 1964 je umrl grški kralj Pavel, nasledil ga je Konstantin II.

Leta 1975 sta se Irak in Iran dogovorila o meji.

Leta 1984 se je začela 12-mesečna stavka v britanski premogovni industriji.

Leta 1987 se je 90 sekund po izplutju iz belgijskega pristanišča Zeebrugge potopil angleški trajekt M/S Herald of Free Enterprise. Namenjen je bil v Dover, umrlo pa je 193 ljudi.

Leta 1992 se je začel širiti računalniški virus Michelangelo.

Leta 1994 so na referendumu v Moldaviji izglasovali, da se ne bodo znova združili z Romunijo.

Leta 1997 je umrl gvajanski predsednik Čedi Džagan.

Leta 1997 je umrl jamajški premier Michael Manley.

Leta 2005 je umrl nemško-ameriški fizik, ki je leta 1967 prejel Nobelovo nagrado, Hans Albrecht Bethe.