Gre za izjemno natančno delo z motorno žago, ki zahteva veliko koncentracije in treninga, ki pa tekmovalcem ni tuj. Foto: MMC RTV SLO/Marta Krejan, GG Slovenj Gradec
Gre za izjemno natančno delo z motorno žago, ki zahteva veliko koncentracije in treninga, ki pa tekmovalcem ni tuj. Foto: MMC RTV SLO/Marta Krejan, GG Slovenj Gradec
Tekmovalci so se pomerili v petih disciplinah: podiranje – drevo mora pasti na točno določeno mesto (merijo na cm natančno), upošteva pa se še šest drugih parametrov. Foto: MMC RTV SLO/Marta Krejan, GG Slovenj Gradec

Najboljši gozdni delavci, bolj znani tudi kot sekači, se že od leta 1970 merijo na fizično in tehnično zelo zahtevnem svetovnem prvenstvu gozdnih delavcev. Prvič so ga priredili na pobudo naše nekdanje skupne države Jugoslavije in sosednje Madžarske zdaj že daljnega leta 1970. Od takrat so ga nekaj časa prirejali na tri leta, zdaj pa ga na vsaki dve leti gosti druga država.

Prirediteljica letošnjega SP-ja je bila Švica, ki je tekmovanje priredila v idiličnem mestecu Brienz ob istoimenskem jezeru. Slovenski tekmovalci, ki so se morali najprej prebiti skozi sito državnega prvenstva, so letos znova upravičili vlogo favoritov, "kar zagotovo nakazuje, da v Sloveniji dobro deluje predvsem izobraževanje gozdnih delavcev", je poudaril vodja slovenske reprezentance Peter Kolar.

Z letošnjimi nastopi smo lahko zelo zadovoljni, predvsem je navdušil najmlajši član slovenske reprezentance Andrej Oblak, ki se je v domovino vrnil s kar tremi medaljami – dvema bronastima in eno zlato. Postal je svetovni prvak v disciplini 'kombinirani rez' – od dveh debel, ki sta postavljeni pod različnima kotoma je treba odrezati kolut, a le delno – približno pol debla – od spodaj navzgor, delno od zgoraj navzdol, kolut pa mora biti čim bolj raven in gladek.

Gre za izjemno natančno delo z motorno žago, ki zahteva veliko koncentracije in treninga, ki tekmovalcem ni tuj. "Brez veliko odrekanja in samodiscipline", dodaja novi svetovni prvak, "česa podobnega ni mogoče doseči." Naša reprezentanca je v skupnem seštevku dosegla 11. mesto, kar je "odličen dosežek, saj je konkurenca vsako leto večja, tekmovanja pa se udeležujejo vse države, ki na tem področju veljajo za velesile", dodaja nekdanji svetovni prvak Robert Čuk, tudi udeleženec letošnjega tekmovanja, ki pa mu je letos športna sreča nekoliko obrnila hrbet.

Tekmovalci so se pomerili v petih disciplinah: podiranje – drevo mora pasti na točno določeno mesto (merijo na cm natančno), upošteva pa se še šest drugih parametrov (kot zaseka, višina, globina ... ), kombinirani rez, precizni rez na podlagi – odrezati je treba kolut z dveh debel, ki ležita na žagovini, pri čemer tekmovalec ne sme zarezati v podlago, skrito pod žagovino, menjava verige – čim hitreje je treba zamenjati verigo na sablji motorne žage, pri čemer se tekmovalec ne sme urezati (najboljši tekmovalec je letos to opravil v manj kot 8 sekundah), kleščenje – čim hitreje je treba oklestiti deblo z umetno vstavljenimi vejami, na katerem ne smejo ostati 'štrclji', ne sme biti predolgih ali preglobokih ureznin v deblo (meri se v mm). Štafeta je disciplina, ki je zunaj konkurence, in sicer bolj atrakcija za gledalce: sodeluje cela ekipa, morajo pa odrezati nekaj kolutov na ležečih in stoječih deblih.

Nekaj utrinkov si lahko ogledate v fotogaleriji in posnetkih z letošnjega svetovnega prvenstva.