Kdaj naj bi se to zgodilo, še ni znano, na ministrstvu za kulturo pa pravijo, da upajo, da kmalu.

A če bo za predvajanje slovenske glasbe poskrbljeno vsaj na radiu, pa na domače odre organizatorji še vedno radi povabijo izvajalce iz naše nekdanje skupne države. Na Zbiljski noči, ki bo čez tri tedne, bosta tako osrednji gostji Danijela in Neda Ukraden. Razlaga za to je preprosta, pravi organizator – to hočejo ljudje.

Tuji glasbeniki so večinoma tudi bolje plačani kot domači, in če ne dobijo vsaj dela plačila vnaprej, sploh ne dovolijo oglaševanja svojega nastopa, še pravi organizator Zbiljske noči Matej Richter. Po drugi strani pa je Vlado Kreslin na plačilo za nastop čakal eno leto, zato je letos odpovedal sodelovanje na Schengenfestu.

Premalo uspešnic za izpolnjevanje kvot?
V Sloveniji smo imeli v zadnjih petih letih samo 40 uspešnic, je pokazala spletna stran, ki meri popularnost slovenske glasbe s številom ogledov na YouTubu. To so pesmi, ki imajo več kot pol milijona ogledov. Na prvem mestu je pesem Africa zasedbe Perpetuum Jazzile z 18 milijoni ogledov.

Kako naj torej uresničimo zahtevo iz novega zakona o medijih, da mora biti vsaj 10 odstotkov glasbe na radijskih in televizijskih postajah slovenske, se sprašujejo lastniki radijskih postaj. Leo Oblak iz mreže Infonet tako opozarja, da predvsem radii, ki predvajajo novejšo glasbo, težko izpolnjujejo kvote. "Kvote so želja nekaterih glasbenikov, ki mislijo, da jih bo imelo občinstvo raje, če se bodo pogosto pojavljali. Podobno kot politiki, ki mislijo, da če so pogosto na televiziji, jih bodo ljudje vzljubili," pravi Oblak.

Tudi organizatorji koncertov, ki ljudi privabljajo predvsem s pevskimi imeni nekdanje Jugoslavije, menijo podobno: Slovenija ima premalo zaželenih produktov. Po drugi strani v Srbiji določila glede deleža domače glasbe na radijskih in televizijskih postajah sploh ne poznajo, na Hrvaškem pa je podobno kot pri nas določeno, da mora biti vsaj 20 odstotkov glasbe domače.

Tadeja Anžlovar, TV Slovenija