Mladenka je ena izmed dveh deklet, ki sta članici skupine 15 jadralnih padalcev afganistanske državne reprezentance z oporiščem v Kabulu, kjer so vojaški helikopterji na nebu pogostejši prizor kot padala. Čeprav športniki niso posebej zaščiteni pred morebitnim napadom, se dekleta in fantje pogumno spuščajo nad hiše v prestolnici Afganistana.

Zakia pravi, da uživa ob vsakem spustu, še posebej zdaj, ko so jih začeli podpirati tudi okoliški otroci. "Ko smo prvič prišli sem, so nas obmetavali s kamenjem," je povedal njen trener Mehran Rahbari in dodal, da zdaj navijajo zanje: "Ko so ugotovili, da sem prihajamo zaradi športa, so nehali metati kamenje. Zdaj nas obožujejo."

Če je jadralno padalstvo v Afganistanu nenavaden šport za moške, to še toliko bolj velja za ženske, za katere so bile do pred kratkim (in do neke mere še vedno so) športne dejavnosti prepovedane. V času talibanskega režima je bilo ženskam strogo prepovedano delati in hoditi v šolo, svoj dom so lahko zapustile le v spremstvu moškega. "Ko me ženske vidijo, ne morejo verjeti, da to lahko počne afganistanska ženska," je dejala Zakia. Pravi, da želi s svojim početjem svetu pokazati, da Afganistanke kljub vojni in nestabilnim razmeram v državi lahko napredujejo in se razvijajo.

Za jadralno padalstvo pa ni potreben le pogum, ampak tudi precejšen kupček denarja. Domačini, katerih plače so v povprečju 200 dolarjev na mesec, si le s težavo privoščijo takšen luksuz. Dva tedna tečaja padalstva namreč staneta okoli 500 evrov, padalo in preostala oprema pa približno 5.000 dolarjev. Prav tako je naporna sama pot na vrh hribov, ki obdajajo Kabul, saj ni urejenih poti, tako da vožnja do vrha traja več ur.

Na poti jih vedno spremljajo policisti, da bi se izognili morebitnim napadom, vendar jim dajejo le zaščito na tleh. Drugače je v zraku: "Skrbi nas, če bi se kaj zgodilo, saj nimamo nobene zaščite," je povedal Navid Popal idejni vodja za ustanovitev reprezentance, ki pravi, da bi že ena luknja v padalu lahko pomenila tragično nesrečo.