Svetovni dan piva poteka prvi avgustovski petek. Foto: Reuters
Svetovni dan piva poteka prvi avgustovski petek. Foto: Reuters

Svetovni dan piva praznujejo na šestih celinah, v več kot 50 državah sveta in v več kot 207 mestih.

Hmelj, hmeljišče
Slovenija sodi med eno večjih pridelovalk hmelja. Foto: BoBo/Srdjan Živulović

Lani je bilo za pollitrsko steklenico piva v trgovini na drobno v Sloveniji v povprečju treba odšteti 1,98 evra, kar je 42,4 odstotka več kot pred desetimi leti.

Prvi avgustovski petek je od leta 2007 imenovan za svetovni dan piva, tako da bodo letos zaznamovali že 10. obletnico praznovanja tega dne.

Svetovni dan piva so začeli praznovati v mestu Santa Cruz v Kaliforniji v ZDA. Od tam se je praznovanje v nekaj letih hitro razširilo po vsem svetu in vsako leto sodeluje pri praznovanju tega dne več držav.
Pivo je zelo priljubljena alkoholna pijača povsod po svetu in tudi v Sloveniji, po prvih pisnih dokazih pa sega varjenje piva v Sloveniji v leto 1160. O priljubljenosti piva med Slovenci govorijo tudi statistični podatki; po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje iz leta 2015 popijejo prebivalci Slovenije v povprečju od vseh alkoholnih pijač največ piva - Slovenec povprečno letno popije 97,6 litra piva.
Po podatkih Evropskega združenja pivovarjev, ki jih navaja Statistični urad Slovenije, v EU-ju največ piva popijejo Čehi, in sicer 186 litrov na osebo letno ali v povprečju za 86 odstotkov več kot Slovenci. Italijani in Francozi ga popijejo za 60 % manj kot Slovenci, Hrvati in Finci pa približno prav toliko kot Slovenci.

Slovenija med zadnjimi po proizvodnji
Čeprav Slovenci popijejo v povprečju precej piva, pa Slovenija ne sodi med največje proizvajalke piva med državami članicami EU-ja, ampak je celo med zadnjimi na lestvici, pred Estonijo, Latvijo, Ciprom, Luksemburgom in Malto. Večji del proizvedenega piva se porabi doma; kar ostane, je prodanega v gostinskih lokalih, hotelih, restavracijah in trgovinah.
Slovenija je pri pivu predvsem izvozno usmerjena, saj več piva izvozi v druge države, kot ga od tam uvozi. Lani ga je izvozila za 35,8 milijona evrov, od tega za 25,9 milijona evrov v države članice EU-ja, in sicer največ v Italijo, Hrvaško in Združeno kraljestvo. Za 9,9 milijona evrov piva je izvozila v države nečlanice EU-ja; in sicer največ v Bosno in Hercegovino, v Srbijo, na Kosovo in Kitajsko.

Uvozila pa je za 32,1 milijona evrov piva, od tega za 31,6 milijona evrov iz držav članic EU-ja, za pol milijona evrov pa iz držav nečlanic EU-ja, največ iz Srbije.

Slovenija večja svetovna pridelovalka hmelja
S pivovarstvom je zelo povezano tudi hmeljarstvo, saj je hmelj poleg vode, slada in kvasovk ena osnovnih surovin v pivovarstvu. Slovenija se po letni pridelavi hmelja uvršča med večje svetovne pridelovalke hmelja, saj pridela približno od dva do tri odstotke celotnega svetovnega pridelka hmelja in prideluje več kot 17 različnih sort hmelja.

V Sloveniji so v letu 2016 po začasnih podatkih na 1.485 hektarjih površine pridelali 2.478 ton hmelja, kar je 20 odstotkov več kot v letu pred tem. Tudi pri pridelavi hmelja je Slovenija predvsem izvozno usmerjena, saj večino hmelja, ki ga pridelamo, izvozimo po svetu, le manjši delež pa ga prodamo pivovarjem in drugim na slovenskem trgu.

Svetovni dan piva praznujejo na šestih celinah, v več kot 50 državah sveta in v več kot 207 mestih.

Lani je bilo za pollitrsko steklenico piva v trgovini na drobno v Sloveniji v povprečju treba odšteti 1,98 evra, kar je 42,4 odstotka več kot pred desetimi leti.