Osmi mednarodni tetovatorski shod združuje ljubitelje tetovaž pod eno streho. Ogledate si ga lahko še danes na Gospodarskem razstavišču. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo
Osmi mednarodni tetovatorski shod združuje ljubitelje tetovaž pod eno streho. Ogledate si ga lahko še danes na Gospodarskem razstavišču. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo
Prava paša za oči so vedno poslikave teles. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo
Tudi tokrat ni šlo brez preurejenih starodobnikov in 'pin up' deklet. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo
Proces tetoviranja na star način. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo

Redki pojav, ko se v središče pogovorov vrinejo tetovaže, je tudi čas, ko se obnovijo vsi že zdavnaj porušeni stereotipi. "Premalo je informiranja med ljudmi. Še vedno je prisotna ideja, da je to nekaj slabega, saj ko je kakšna konvencija v Ljubljani, se pojavijo naslovi, da tetoviranje ni samo za zapornike ali motoriste. Verjetno to spodbuja stereotipe," nam pred shodom pove ljubitelj tetovaž Alejandro Jovandro.

A hkrati je danes za tistega, ki ga premami ideja o tetovaži, laže. "Na Facebooku in drugje je toliko informaciji in fotografij, tako da je potreben samo čas, da vse predelaš. Dobro moraš razmisliti, kaj hočeš. Moraš do studia, pogledati, kako delajo, in se na podlagi svojega okusa odločiti za najboljšega," je dodal Jovandro. In ena izmed priložnosti za "preverjanje terena" so tudi tovrstni dogodki.

Zvok motorne žage na Gospodarskem razstavišču ni nekaj običajnega, toda pretekla dva dneva je prav ta privabljal pozornost mimoidočih, ki jih ni dosegla novica o prihodu t. i. konvencije na novo prizorišče. Motorna žaga je bila sicer le orodje hitrostnih kiparjev, ki so iz debel izdelovali najrazličnejše figure - tudi medveda.

Ljubitelji tetovaž so dobili priložnost, da tri dni preverjajo nove trende v svetu tetoviranja. Še več: na račun izdelovalcev tetovatorskih "mašinic", kot sta avstrijski Cheyeene in slovenski LACEnano, so se obiskovalci lahko tudi sami preizkusili v tetoviranju - seveda na umetni koži. Samo po sebi pa razume, da so priložnost lahko izkoristili tudi za dopolnitev svoje garderobe.

Tetovatorji z vseh koncev
Shod je rasel skozi leta - organizatorji so prve korake naredil v Krškem, letos pa so se iz športne dvorane za Bežigradom le preselil na Gospodarsko razstavišče (kar je bil cilj organizatorjev že od samega začetka). V Marmorni dvorani so v petek začele brneti tetovatorske mašinice v rokah tetovatorjev iz Slovenije, Španije, Avstrije, Italije, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške, Nemčije, Švice, Danske in Francije. Čeprav je bila Evropa najbolj zastopana, sta svetovljanski pridih ustvarjala Lawrence Ah Ching z Nove Zelandije in Kattana Gimmenore Sky iz Rusije.

A najbolj zastopana in uspešna država je še naprej Slovenija, kar se je potrjevalo od petka zvečer na razglasitvah za najboljše tetovaže. Prvi dan je bil najbolj zmagoslaven za Saša Dudiča in Simono Borštnar iz studia Tavči Tattoo, ki sta domov odnesla nagradi za najboljši avantgardni tetovaži.

Posebnosti tetoviranja na shodu
"Razlika pri tetoviranju na konvenciji je v tem, da je tu več pritiska, ker ljudje cel dan hodijo okoli in gledajo. Po navadi se tu delajo večji projekti, zato je treba zdržati pritisk. Čez čas postane tu tudi malo slabši zrak zaradi tolikšnega števila ljudi, tako da je večji napor," je za MMC razliko med tetoviranjem v studiu in na shodu pojasnil Dudič. Skupaj z Borštnarjevo sta redna udeleženca dogodka, toda njune priprave se vsako leto začnejo že nekaj dni pred njim.

"Poiščeš stranko, zrišeš projekt, pripraviš šablone," je začel naštevati Dudič, ki je hkrati priznal, da je na shodu tudi močna konkurenca, zato je pomembno, da pustiš svoj pečat. "Oba sva prenehala z izdelovanjem 'popularnih' tetovaž. Nimava več stika s tem, ker ne pride več do naju. Pa ne zato, ker si tega ne želim, toda zdi se mi, da mora biti tetovaža edinstvena - da nekaj izraža. Stvari, ki se prevečkrat ponavljajo, zgubijo smisel," je pojasnil tetovator in dodal: "S tetovažo izražaš sebe - kar je največja nagrada."

Toda tetovatorski shod še zdaleč ni samo brnenje mašinic in spremljanje stiskanja zob nekaterih modelov. Predvsem gre za druženje, kjer pogovore včasih prekinja glasen rockabilly, urejene 'pinupke', kotalkarji, ljubitelji jeklenih konjičkov, trebušne plesalke in seveda nepogrešljivi modeli za "bodypainting".

Ob našem obisku sta nastajala dva tovrstna modela - kuščar in okostnjak (zmaga je na koncu pripadla poslikavi "kuščarja"). Ker konvencija ostaja v prostorih, kot je Marmorna dvorana, s tem ohranja občutek domačnosti. Tako je nekaj popolnoma običajnega, če so obiskovalci tudi priče zarokam na odru (kot je bil primer sinoči).

Skratka gre za vpogled v kulturo, za katero - vsaj glede na vedno večje priljubljenosti tetovaž - ne moremo več reči, da je alternativna.

Več utrinkov z Gospodarskega razstavišča si lahko pogledate spodaj.