115-letna Japonka Misao Okava bi lahko kaj kmalu ostala brez naslova najstarejše še živeče osebe na svetu, svetovne medije je namreč preplavila zgodba o Carmelu Floresu Lauri.

Bolivijski pastir z indijanskimi koreninami (ne govori špansko, temveč v jeziku Indijancev aymara) živi sam v slamnati kolibi v bližini jezera Titikaka na 4000 metrih nadmorske višine.

Je neizobražen, nima zob, hodi brez palice, ne nosi očal: "Vidim megleno, ampak prej sem videl odlično. Vedel sem, da se bo to zgodilo," je svoje stanje opisal novinarski ekipi AP-ja, ki je prišla v Bolivijo raziskat zgodbo, potem ko so tamkajšnji mediji razglasili, da imajo med sabo pravega rekorderja, ko gre za starost.

Čeprav še vedno niso vložili zahtevka pri Guinnessovi knjigi rekordov, da bi Floresa Lauro v slavno knjigo vpisali kot najstarejšo še živečo osebo na svetu, vodja matičnega urada Eugenio Condori pravi, da je Carmelo rojen 16. julija leta 1890. Rojstne liste so v Boliviji uvedli šele leta 1940, do tedaj so za evidenco uporabljali potrdila o krstu. "V naši državi je krstni list veljaven dokument," je izjavil Condori.

Ječmen, lisičje meso, jagnjetina
Nasmejani Flores je na vprašanje, naj razkrije svoj recept za dolgovečnost, odgovoril: "Hodim veliko, to je vse. Sprehajam se z živalmi. Ne jem testenin, riža, le ječmen. Ne jem sladkorja. Nekoč sem gojil paradižnik, fižol, oko (andski krompir)." Bolivijski Indijanec dodaja, da ne pije alkohola, da pa ga je v mladosti užival, veliko je jedel tudi jagnjetino, ima rad tudi svinjsko meso, toda to mu je le redkokdaj dostopno. V mladosti je pojedel tudi veliko lisičjega mesa.

Flores dodaja, da nikoli ni šel dlje od La Paza, ki je 80 kilometrov oddaljen od njegove hiše, nikoli pa ni bil resno bolan. Najbolj pogreša svojo ženo, ki je umrla pred enim desetletjem. Od treh otrok je le še eden živ, 67-letni Cecilio, ima pa še 40 vnukov in 19 pravnukov.