Sadež pepina ali melonaste hruške lahko uporabimo za solate, sladolede in sorbete, slastna je tudi pepinova marmelada. Zrel pepino prepoznamo po lepi rumeni barvi. Je bogat vir vlaknin in vitaminov C, K, A in provitaminov ter betakarotena. Ima veliko mineralov in antioksidantov. Primeren je tudi za diabetike. Foto: Mojca Dumančič
Sadež pepina ali melonaste hruške lahko uporabimo za solate, sladolede in sorbete, slastna je tudi pepinova marmelada. Zrel pepino prepoznamo po lepi rumeni barvi. Je bogat vir vlaknin in vitaminov C, K, A in provitaminov ter betakarotena. Ima veliko mineralov in antioksidantov. Primeren je tudi za diabetike. Foto: Mojca Dumančič
rdeča okra
Rdeča okra je prav tako kot njena 'sorodnica' - zelena okra – bogata z vitamini, minerali in antioksidanti. Velja za zakladnico zdravja. Priporočajo jo nosečnicam in sladkornim bolnikom, spodbuja in ureja prebavo ter skrbi za zdravo črevesje. Foto: Mojca Dumančič
false
Letos so poleg zelene posadili tudi rdečo okro. Zanimivo je, da se seme okre uporablja tudi kot dodatek ali nadomestek za kavo, iz posušenih plodov okre pa lahko skuhamo čaj. Foto: Mojca Dumančič
false
Jedilni oslez ali okra (bamija) je najbolj poznan v zeleni različici. V angleško govorečih deželah mu pravijo tudi 'lady's fingers' - damski prsti. Domovina okre je Afrika, natančneje Etiopija. Foto: Mojca Dumančič
mehiški zeleni paradižnik
Kako olupiti mehiški zeleni paradižnik oziroma tomatilo? Ker je povrhnjica tomatila rahlo lepljiva in je ovoj zato prilepljen na plod, ga za lažje odstranjevanje ovoja za kratek čas namočimo v topli vodi. Ko ovoj odstranimo, plodove dobro operemo, da speremo z njihove površine še vedno rahlo lepljivo grenkasto prevleko. Foto: Mojca Dumančič
false
Andska jagoda ali perujsko volčje jabolko ima prijeten sladkast okus po paradižniku in ananasu. Plodove pobiramo od julija do oktobra. Uživamo le popolnoma zrele sadeže, saj nedozoreli lahko povzročajo prebavne motnje ali težave z želodcem zaradi vsebnosti alkaloidov. Uporabimo torej le povsem dozorele, ko je lampijonček že popolnoma razpadel in se znotraj vidi jagoda. Foto: Mojca Dumančič

Zato je kmetijska-svetovalna služba skupaj z ajdovsko občino že drugo leto poskusno posadila eksotične kulture. Zeleni izziv Ajdovščina 2016 so naslovili zanimiv projekt, ki bo morda spremenil podobo Vipavske doline ...

Ajdovska občina je s kmetijsko-svetovalno službo v iskanju novih tržnih niš za domače kmetovalce vzpostavila dva poskusna nasada – eksotični vrt in eksotični sadovnjak. Poskusni nasad vrtnin je na 0,2 hektarja veliki parceli med Fructalom, reko Hubelj in ajdovsko obvoznico. Rajko Črv iz novogoriškega Kmetijsko-gozdarskega zavoda: "Letos smo posadili 13 rastlin, ki jih na Vipavskem nismo poznali. Res gre za nekakšne zelenjadne eksote s tropskim in subtropskim poreklom, kot so perujsko volčje jabolko, tomatili, momordike, pepini, batata, zelena in rdeča okra … Pa razne buče. Imamo tudi lubenice, melone. In skoraj ne moremo verjeti, kako so sladke. Slajše kot tiste, ki jih kupite v trgovskih središčih." V bližini imajo tudi eksotični sadovnjak, v katerem rastejo asimina oziroma indijanska banana, mandljevci, aronije, žižule, godži, sibirske borovnice, ananasove bele jagode ...

Huda vremenska preizkušnja za eksote
Na prve sadeže v drevesnem nasadu bo treba počakati še kakšno leto, v eksotičnem vrtu pa pridelek že pobirajo. In kako se obnesejo tropske rastline v vipavski dolini? Agronom Igor Stopar, ki je prek javnih del zaposlen na ajdovski občini in skrbi za poskusni nasad, je povedal: "Letos smo imeli izredno slabe vremenske razmere. Ves april, maj in del junija je deževalo, nato pa se je začela suša. V Vipavski dolini že dva meseca in pol ni padla niti kaplja dežja. Dodatno zemljo izsušuje stalen veter, imeli smo tudi močno burjo, ki je kar nekaj rastlin polomila … Vse te vremenske preizkuse so te rastline dobro prestale, tako da imamo tudi kar obilen pridelek." Ajdovcem in vsem, ki jih nova eksotična zelenjavna ponudba zanima, so pridelek predstavili te dni in zanimanja je bilo ogromno.

Eksotičnih pridelkov ne prodajajo
Vse, kar v poskusnem nasadu pridelajo, ponudijo na trgu. Brezplačno ... Ingrid Marc, ki za projekt Zeleni izziv skrbi z ajdovske občine, je razložila: "Ne, mi teh vrtnin iz poskusnega nasada ne smemo prodajati. Smo pa z njimi oskrbeli javne ustanove in lokalne gostilne. Z lubenicami in melonami so se sladkali malčki v ajdovskih vrtcih, nad eksotično zelenjavo pa so navdušeni v gostiščih, predvsem v ajdovskem hotelu Gold klub." Matjaž Mahkovec, vodja hotela: "Res smo zadovoljni, da smo našo kulinarično ponudbo popestrili z eksotično zelenjavo z ajdovskega vrta. Gostje kar težko verjamejo, da je vse to zraslo na naši zemlji. Trenutno je največji hit okra – tako zelena kot rdeča."

Od kod seme?
Zanimalo nas je, od kod seme za vse te nenavadne rastline. Ingrid Marc je povedala, da so večino našli pri raznih gojiteljih v Sloveniji, le za rdečo okro so se morali dogovoriti, da jim jo je semenarna priskrbela iz uvoza: "Seveda gre tu za majhne količine. Če pa se bodo kmetje odločali za sajenje več teh eksotičnih rastlin, se bomo morali dogovoriti, kako do prave semenske banke. Za zdaj kmetovalci največ povprašujejo za seme okre in raznih buč." Agronoma Igorja Stoparja pa smo vprašali, ali verjame v takšno eksotično vrtnarsko prihodnost Vipavske doline. Odgovoril je: "Verjamem ... V vsaj delno eksotično. Nekaj novega moramo prinesti na to našo zemljo. Sploh ob dejstvu, da bo Vipavska dolina - ob vse bolj ekstremnih vremenskih razmerah – res morala iskati primernejše kulture." Sanda Hain z ajdovske občine je ob tem dodala, da so prepričali tudi strokovnjake Umanotere, ki so občino Ajdovščina razglasili za trenutno vodilno občino v Sloveniji na področju ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe. "To pa še ne pomeni, da občina ne bo še naprej s subvencijami podpirala tradicionalne kmetijske pridelave v dolini," je poudarila direktorica občinske uprave Mojca Remškar Planinc.

Nekaj najbolj nenavadnih vrtnin
Če buče, lubenice in melone, ki sicer doslej niso rastle na Vipavskem in Ajdovskem, vsi dobro poznamo, je v poskusnem nasadu vrtnin kar nekaj takšnih, ki so res eksotičnega okusa, videza in imena ... Lahko si jih ogledate na fotografijah, tukaj pa nekaj besed o njih. Fizalis ali perujsko volčje jabolko oziroma andska jagoda – trojno poimenovanje za zelenjadnico s plodovi, ki imajo prijeten sladkast okus po paradižniku in ananasu. Uživamo jo lahko kot presno hrano, lahko jo vložimo ali kuhamo v marmelade in sokove. Sušeni plodovi so nadomestek za rozine, le da niso tako sladki. Mehiški zeleni paradižnik ali tomatil ali perujsko jabolko (tudi pri tem gre za trojno poimenovanje) ima v ovojnico zavite plodove s pikantnim in rahlo kiselkastim okusom. Uživamo lahko surovega, kuhanega, pečenega ali ocvrtega. Je nepogrešljiv v mehiških omakah ... Momordika ali grenka melona je poznana tudi kot 'indijska kumara'. Ko dozori, ima v notranjosti užitna semena živo rdeče barve, ki so obdana z mesom. So grenkega okusa. Pepino ali melonasta hruška prihaja iz Andov, kjer raste na nadmorski višini tudi do dva tisoč metrov. Sočni in dišeči sadeži s sladkim mesom so po okusu še najbolj podobni mešanici melone in kumarice. Batata ali sladek krompir je že dokaj dobro poznan, najbolj priljubljena iz poskusnega nasada pa je okra oziroma jedilni oslez, mnogi jo poznajo pod imenom bamija. Odlično se poda k jedem s paradižnikom, čebulo in koruzo. Seme okre lahko uporabite tudi kot dodatek ali nadomestek za kavo, iz posušenih plodov pa lahko skuhamo okusen čaj.

Mojca Dumančič, TV Slovenija