Glavna cerkev v Reykjaviku bo konkurenco dobila na pobočju nasproti prestolnice. Foto: Reuters
Glavna cerkev v Reykjaviku bo konkurenco dobila na pobočju nasproti prestolnice. Foto: Reuters

Čaščenje nordijskih božanstev v Skandinaviji se je moralo pred okoli tisoč leti umakniti krščanstvu, a sodobna različica nordijskega poganstva postaja na Islandiji v zadnjih letih vse bolj priljubljena.

Članstvo v "Asatruarfelagidu", zvezi za promocijo vere v nordijske bogove, se je v zadnjem desetletju na otoku s 330.000 prebivalci potrojilo na kar 2.400 članov.

"Mislim, da nihče ne verjame v enookega moža, ki jezdi naokoli na konju z osmimi nogami," pravi Hilmar Orn Hilmarsson, visoki duhovnik Asatruarfelagida. "Na takšne zgodbe gledamo kot na poetične metafore ter manifestacijo sil narave in človeške psihologije."

Sonce kot slikar
Tempelj bo krožne oblike, s kupolo, ki bo prepuščala sončno svetlobo, izkopali pa ga bodo štiri metre globoko v pobočje hriba z razgledom na islandsko prestolnico Reykjavik. "Sonce se z letnimi časi spreminja, zato smo nekako prepustili, da nam sonce obarva prostor," razlaga Hilmarsson koncept svojega svetišča, ki bo gostil tudi poroke, pogrebne slovesnosti, obrede ob podelitvi imena in iniciacije najstnikov.
Islandski neopogani še vedno prirejajo tudi starodavni ritual darovanja bogovom, imenovan Blot, le da izpustijo obredni zakol živali in namesto tega raje takoj preidejo na gostijo, ki jo spremlja glasba, branje poezije in seveda alkohol.