Še posebej v ZDA, Angliji, Kanadi in na Novi Zelandiji. Na ta praznik, ki nekako ustreza našemu prazniku vseh svetih, se v teh deželah otroci po običaju preoblečejo v različne kostume, po navadi čarovnic, in hodijo od vrat do vrat ter prosijo za sladkarije, podobno kot pri našem pustu.

Nekakšen zaščitni znak tega običaja, ki je, predvsem zaradi moči kapitala, tudi pri nas vse bolj priljubljen, so buče, katerih prodaja se v tem času precej poveča. A bolj kot potrošniška omama teh običajev sta zanimiva predvsem izvor in pomen tega praznika, o čemer se je novinarka Radia Slovenija Liana Buršič pogovarjala z etnologom Damjanom Ovscem.

Buč torej predkolumbovska Evropa ni poznala, jih je pa zato poznala Amerika, kjer so bile nekakšna totemska podoba. So pa obredja z bučami tudi v naših krajih na deželi znana že dolgo: "Novembra je bil nekakšen dan zahvalni dan za letino. V določenih predelih naše države, kjer raste veliko buč, so bile te del novembrske letine in so jih otroci že takrat dolbli, nič v zvezi s Kelti in z angleškim 'halloweenom'," je pojasnil Ovsec.

Čarovnice, ki so ene izmed najpogostejših kostumov ob tem prazniku, so nekdaj povezovali z demoni. Ovsec je razložil: "Pred krščanstvom je bila coprnica ali čarovnica nekaj popolnoma pozitivnega. Poglejte, saj slovenski koren čar- ovnica pomeni, da je to čar, nekaj lepega in pozitivnega. Čarovniki in čarodeji so bili pravzaprav ljudje, ki so znali zdraviti in so imeli posebne sile. Bili so nekakšni bioenergetiki današnjega časa.

In ker sodobno praznovanje s starokeltsko simboliko nima skorajda nič več skupnega, folklornega, ampak je bolj del modernega poslovnega sveta in trgovine, bo v tem času teme današnji večer za večino najverjetneje predvsem priložnost za dobro zabavo.