Takole je predsednik v roke vzel lopato in posadil lipo. Foto: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Takole je predsednik v roke vzel lopato in posadil lipo. Foto: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Predsednik je v dar dobil kozolec iz testa. Foto: Dežela kozolcev Šentrupert

S temi vznesenimi besedami je na slavnostnem nagovoru ob uradnem odprtju prvega muzeja s kozolci na prostem na svetu – Dežele kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem - zbrane pozdravil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Omenil je, da je doslej videl že številna in neverjetna čudesa, tako naravna kot kulturna, vendar je ta muzej spomenik avtohtonemu slovenstvu in je nekaj, na kar smo lahko ponosni. S tem ohranimo ponos naših prednikov in ga prenašamo na naše otroke, je še dodal.

Muzej Dežela kozolcev vključuje 19 sušilnih naprav, od tega 17 kozolcev, ki so jih prenesli na ta prostor in obnovili. Najstarejši med njimi je Lukatov toplar, krit s slamo, ki ima sedaj 218 let. V zadnjih mesecih je Deželo kozolcev obiskalo že več kot 9.000 obiskovalcev. V muzeju je zastopanih vseh šest tipov kozolcev, trije enojni (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki, kozolec na kozla in toplar).

Kozolcev v tako različnih oblikah in tako velikem številu, kot jih poznamo v Sloveniji, ne poznajo nikjer na svetu – s tem predstavlja kozolec posebnost v svetovnem merilu. V zadnjih desetih letih je samo na Dolenjskem propadlo kar 15 odstotkov kozolcev, 35 odstotkov pa jih je v izredno slabem fizičnem stanju in jim grozi skorajšnji propad.

V nedeljo, 9. junija, bo dan odprtih vrat Dežele kozolcev, kjer bodo zaživele dejavnosti na kozolcu, posrkbljeno bo tudi za glasbeno popestritev.

"Domišljija, ne samo pri meni, ampak pri veliki večini, je bila spodbujena že v zgodnjem otroštvu prav s knjigo. Knjiga bo vedno ostala zaveznica tistih, ki si bodo želeli ustvariti miren, zaseben, intimen krog, v katerem bodo podoživljali svoje fantazije, odgovarjali na radovednost, iskali odgovore na vprašanja in si skozi odgovore drugih zastavljali svoja lastna," pa je povedal predsednik Pahor, ko je v parku pred Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto uradno odprl Rastočo knjigo Novo mesto in zasadil lipo.

Spominsko znamenje bo vsako leto višje za dva centimetra in bo s tem raslo, kot znanje, prav tako pa bo rasla tudi lipa.