Posnetek s kamera na glavi Primoževe čelade. Foto: YouTube
Posnetek s kamera na glavi Primoževe čelade. Foto: YouTube
BBC
Primožev spust ni ostal neopažen, o njem dnevno poročajo tuji mediji. Foto: BBC

Ravnik, ki se je kolo naučil voziti že pri dveh letih, danes pa je uspešen gorski kolesar, je vrtoglavi podvig posnel 28. avgusta na Savskem jezu, ki stoji na hidroelektrarni Moste pri Žirovnici na Gorenjskem.

Posnetek je poslal ameriškemu izdelovalcu akcijskih kamer GoPro, ki že vse leto išče najboljši prvoosebni posnetek adrenalinskega podviga. Adrenalinski spust je objavil tudi na Youtubu, kjer si ga je ogledalo že neverjetnih 4,7 milijona ljudi, objavljen pa je bil v tako rekoč vseh največjih svetovnih medijih. Primož je edinstveni spust, saj ga ne bo več ponovil in pri katerem je s 70 kilometri na uro pristal v vodi, podoživel tudi v pogovoru za MMC.

Na Youtubu ste zbrali že skoraj pet milijonov ogledov. Kaj pravite na to, verjetno niste pričakovali, da bo posnetek postal taka uspešnica?
Daleč od tega, sploh nisem pričakoval takega navala. Pogovarjali smo se, da bo verjetno kakšna slovenska kolesarska stran objavila posnetek in da je to to. A zdaj smo prišli do tega, da ni več meja.

Posnetek so objavili največji svetovni mediji - BBC, Independent, El Pais, La Stampa, nemški mediji ... Vas je kdo tudi kontaktiral?
Ne, za zdaj ne, saj je šlo vse prek Reutersa, tako da veliko stika s tujino za zdaj še nismo imeli. V avstralski reviji bomo imeli objavljeno celotno fotozgodbo, za intervjuje so me klicali iz Srbije, ZDA, Avstrije in Nemčije. Iz Avstrije so me klicali iz Red Bulla, iz ZDA iz glavne revije za ekstremne športe Teton Gravity. Glavni naval tako šele čakamo, imamo pripravljenih še veliko stvari.

Imate že kaj od tako velikega uspeha - razen pozornosti medijev, boste svoj podvig lahko tržili?
Posnetek je bil objavljen prek natečaja za podjetje GoPro, tako da ne jaz ne moja ekipa nimamo od tega ničesar. Je pa to daleč najboljša spodbuda za naprej, saj smo medije zbudili in jim pokazali, kako nor projekt smo sposobni narediti.

V začetku leta ste za GoPro posneli tudi spusti z gorskim kolesom po zasneženem smučišču. Kako je prišlo do tega podviga?
Ta posnetek je nastal povsem slučajno, saj je v Lienzu ravno takrat potekala smučarska tekma in sem si rekel, da nimam česa izgubiti, če objavim ta posnetek na strani GoProja. Takrat smo bili četrti, zdaj smo se uvrstili na drugo mesto.

Torej so že znani rezultati? Glavna nagrada, ki jo ponuja GoPro, je 20.000 dolarjev ...
Da, to je glavna nagrada, mi ji nismo prišli blizu, haha. Tekmovanje poteka po mesecih, vsak mesec izberejo zmagovalca, ki gre potem v izbor za glavno nagrado. Mi smo sodelovali v mesecu avgustu in bili drugi, osem točk nam je zmanjkalo do zmage. Vse posnetke ocenjujejo trije sodniki.

Po Savskem jezu ste se spustili prvič in zadnjič, brez treninga.
Da. Imel sem trening, ampak v naravi ali v Bike parku Vogel, kjer sem zaradi občutka poskušal voziti po približno takih strminah in se odmakniti od vsakdanjega življenja, si spočiti glavo. Na samem jezu vaditi ni bilo mogoče.

Koliko časa ste že imeli ogledan Savski jez, ste se odločali med različnimi možnostmi v Sloveniji?
Ideja je stara eno leto in je bilo le vprašanje časa, kdaj jo bom izvedel, ne pa, ali jo sploh bom. Lokacij imamo še kar nekaj, tri, štiri, večinoma v Sloveniji, ta jez pa je bil najbližji in verjetno tudi najatraktivnejši. Poleg tega je hidroelektrarna Moste letos praznovala sto let in sem si mislil, da bo to zelo lepo presenečenje tudi zanje, haha.

Ste pa v nekem intervjuju rekli, da vam je ta sedemsekundni spust minil počasi.
Da, precej počasi. Ko adrenalin na polno dela, se čas kar malo ustavi in se ti film pred očmi odvija počasi.

Ste začeli pripravljati že kakšen podvig?
Imamo ogledanih že nekaj lokacij, a se še odločamo med njimi. Pa tudi s tem zadnjim spustom imamo še ogromno dela, zato želimo, da je vse izjemno dobro pripravljeno, saj se z glavo skozi zid ne da. Če gre kar koli narobe, je lahko to tudi usodno.

Ste bili že kdaj huje poškodovani?
Enkrat sem si zlomil ključnico, med padcem v Franciji pa je bilo že na meji, da bi se ubil. Skočil sem s 16 metrov in se zagozdil ravno tam, kjer bi moral pristati, tako da sem padel neposredno na glavo in se udaril v hrbtenico. Zdrobil sem si zobe, najprej so mislili, da sem si zlomil hrbtenico, ampak so k sreči ugotovili, da je bil le hud udarec.