Zunanjost je že končana, zdaj končujejo še notranjost in postavljajo oder. Foto: EPA
Zunanjost je že končana, zdaj končujejo še notranjost in postavljajo oder. Foto: EPA
Baku
Številni so morali svoje domove zapustiti, da bodo oblasti lahko Evropi pokazale le najlepšo podobo Bakuja Foto: Reuters
Baku, Kristalna dvorana
Tako naj bi bila po projekciji videti dvorana na vse tri evrovizijske večere. Foto: Reuters (Video)

Takoj ko se je Azerbajdžanu izpolnila ena največjih želja, zmagati na Evroviziji, so se vrgli v organizacijo velikega dogodka. Najpomembneje je bilo seveda najti primerno, dovolj veliko (in dovolj razkošno) prizorišče tridnevnega dogodka.

Najprej so našli pregovorno zanesljive Nemce, arhitekturni biro gmp (ta se sicer ukvarja z načrtovanjem stadionov, športnih dvoran in podobnih velikih stavb za množične prireditve), ki je v rekordnem času izdelal načrte za veličastno večnamensko dvorano. Nato so 2. avgusta (le dobre tri mesece po zmagi Ella in Niki v Düsseldorfu) z nemško podružnico avstrijskega gradbenega podjetja Alpine Bau - ta, mimogrede, gradi tudi slovenski predor Markovec - podpisali pogodbo in dela so se lahko začela.

Kristalna dvorana, kot so jo poimenovali, stoji na polotoku tik ob Kaspijskem morju, v bližini najvišjega droga za zastave na svetu. Gradbena dela so zdaj, le osem mesecev po podpisu pogodbe, že končana, delavci že postavljajo oder, na katerem se bo 24. maja predstavila tudi naša Eva Boto s skladbo Verjamem.

Steklo in jeklo in LED-lučke
Dvorana bo lahko sprejela do 25.000 ljudi in ne bo koncertna dvorana v klasičnem smislu, ampak večnamenska dvorana, ki jo bodo lahko v prihodnje uporabljali tudi za kakšne druge množične dogodke. Že na prvi pogled je stavba paša za oči. Azerbajdžanci so si namreč zaželeli, da bi bila zunanjost v znamenju stekla. Poleg številnih steklenih površin, so v pročelje stavbe vgradili 9.500 LED-lučk, ki bodo dvorano osvetljevale tako, da bo videti še veličastnejša.

Samo za "lepotne popravke" mesta - torej za prenovo (zunanjosti?) starejših zgradb, za modernizacijo cestne in druge infrastrukture ter izgradnjo parkov so oblasti porabile 50 milijonov manatov (48 milijonov evrov), koliko je oz. bo stala dvorana, ni znano.

A celotna zgodba za gradnjo ogromne jekleno-steklene konstrukcije in drugimi pripravami na veliki dogodek še zdaleč ni rožnata. Borci za človekove pravice namreč opozarjajo, da je azerbajdžanska vlada v želji, da bi s podobo modernega in razkošnega mesta osupnila Evropo, grobo poteptala pravice svojih državljanov.

Ljudi izgnali, njihove domove porušili - da bo okolica dvorane lepa
Zadnje mesece so se prisilne deložacije in rušenja vrstila predvsem v okolici novozgrajene Kristalne dvorane. Koliko ljudi je moralo zapustiti svoje domove, ni znano. Omenjena praksa sicer v Bakuju, mestu s približno toliko prebivalci, kot jih ima Slovenija, ni novost. Že zadnjih nekaj let namreč vlada brez zadržkov ruši domove revnejših prebivalcev mesta in jih "nadomešča" s parki, veličastnimi stolpnicami, stanovanjskimi zgradbami in prestižnimi trgovinami.

Aktivistka združenja Human Rights Watch, Jane Buchanan, je za Reuters opozorila: "Azerbajdžanska vlada ne ruši le domov teh ljudi, ampak uničuje njihova življenja." "Evrovizija daje vladi možnost, da tisočim obiskovalcev in milijonom televizijskih gledalcev razkaže Baku. A namesto tega azerbajdžanska vlada kaže le svoje nespoštovanje človekovih pravic, ko sili ljudi, da se odstranijo s svojih domov, stran od prizorišča tekmovanja," še pravi aktivistka.

Spodaj si lahko ogledate nekaj posnetkov gradnje dvorane.