Včasih so po njivah nosilci kurentij skakali že mesec pred pustom. Fantje so se tako telesno pripravljali na težka poljska opravila, z zvonci ob mraku pa klicali rodnost. Foto: BoBo
Včasih so po njivah nosilci kurentij skakali že mesec pred pustom. Fantje so se tako telesno pripravljali na težka poljska opravila, z zvonci ob mraku pa klicali rodnost. Foto: BoBo

Med stotinami korantov in kurentov, ki so se zbrali na 15. Kurentovem skoku, je bil tudi najstarejši slovenski korant, Janez Petrovič. Prvič si je zvonce nadel pri svojem četrtem letu, tokrat pa že 75. "Moj oče, jaz, moja dva sinova, pa vnuki - vsi so kurenti. To nas žene," je dejal.

Včasih so po njivah nosilci kurentij skakali že mesec pred pustom. Fantje so se tako telesno pripravljali na težka poljska opravila, z zvonci ob mraku pa klicali rodnost. Ivan Matjašič, korant iz Dornave, je težko čakal letošnji začetek: "Lani sem bil drugič operiran na srcu, ampak sem letos komaj čakal, nisem mogel spati, že pol meseca ne spim prav, ker sem čakal, da se začne."

"Kurenti so mi vedno prinašali srečo na samih dvobojih in bom rekel nekako se vživljam v njihovo vlogo ter poskušam deliti to srečo naprej," pa je pojasnjeval nekdanji boksar Dejan Zavec.

Kurentov skok je tudi letos uvod v pestro etnološko in zabavno pustno dogajanje na Ptuju. Tja do konca meseca v najstarejšem slovenskem mestu pričakujejo do 150 tisoč obiskovalcev. Branko Brumen, častni predsednik društva Svet princev karnevala FECC Ptuj Slovenija, poudarja: "Kurent je in bo, ta kulturna dediščina je tudi identitetni moment naših ljudi in našega okolja ter mesta, seveda."

Peti letni čas, kot na Ptujskem imenujejo obdobje med svečnico in pepelnico, bo vrhunce doživljal med 17. in 28. februarjem.

Kurentove obhode naj bi že to jesen na seznam svetovne nesnovne dediščine uvrstil tudi Unesco, vodnik Lonely Planet pa je ptujsko Kurentovanje uvrstil med 7 najatraktivnejših karnevalov na svetu in tretje v Evropi.

S kurentovim skokom začetek pustnega časa
S kurentovim skokom začetek pustnega časa