To je čudo tehnike, ki si ga je že pred petindvajsetimi leti omislil Šanji po tem, ko je v taščinih strmih goricah nosil brento.

"In ko sem bil na koncu dneva izmučen kot živina, sem rekel, drugo leto bomo mi imeli žičnico," je povedal Aleksander Varga - Šanji.

Časa za izdelavo si je vzel eno leto. "Moj brat je rekel, ti razmišljaj, jaz bom pa švasal, in tako je tudi bilo. Doma na domačiji naših staršev sva to varila."

Zamisel je bila povsem njegova. Material je poiskal na odpadu, nekaj ga je našel v tastovi garaži, edino prenos na zobnike je dal izračunati mojstrom. In tako že četrt stoletja žičnica služi svojemu namenu.

"Starejši kmečki fantje zmorejo nositi püte cel dan, mladi pa tega več ne zmorejo. To delo je dosti lažje, ker ta vedra je težka deset kil. Zdaj, če vzameš dve vedri, je to dosti laže nositi kot pa eno püto po bregu gor, ne," pojasnuje Šanji.

Pa je - bolj za hec, seveda - Šanji primerjal še podatke o porabi. "Ja, ta motor spije recimo za eno trgatev, kot je zdaj dva litra bencina, ne, pütarji pa so spili tu v teh goricah tudi po petnajst litrov vina."