Foto: BoBo
Foto: BoBo

Trenutno v Sloveniji deluje 24 ambulant za osebe brez izbranega zdravnika ali tako imenovanih ambulant za neopredeljene, v njih pa je opredeljenih več kot 12.000 oseb, je razvidno s seznama ambulant na spletni strani ministrstva za zdravje. V Ljubljani deluje deset ambulant, v Velenju dve, po ena pa v Mariboru, Kopru, Celju, Kočevju, Ribnici, Izoli, Kamniku, Ilirski Bistrici, Črnomlju, Sežani, Domžalah in Piranu.

Ena ambulanta je od februarja delovala tudi v Zdravstvenem domu (ZD) Kranj, a so jo maja ob odprtju nove ambulante družinske medicine ukinili.

V ZD-ju Velenje ocenjujejo, da je bil ukrep ambulant za neopredeljene nujno potreben zaradi velikega števila ljudi, ki so ostali brez izbranega zdravnika ali ga niso imeli. Tudi v ZD-ju Maribor, Ljubljana in Koper se jim zdi ukrep smiseln, a le za čas, ko ni dovolj osebnih zdravnikov.

Poudarjajo, da ljudje potrebujejo svojega izbranega osebnega zdravnika, ki pozna njihovo zdravstveno stanje. "Če medicinskega osebja ne bo, pa je vsekakor smiselno, da se ambulanta ohrani in nudi pomoč ljudem, ki jo potrebujejo," so prepričani v ZD-ju Velenje.

Potrebe po ambulantah za neopredeljene po Sloveniji različne

V ZD-ju Koper od januarja deluje ena ambulanta za neopredeljene, v njej je opredeljenih 165 oseb. V ZD-ju Koper ocenjujejo, da ena taka ambulanta zadostuje, zato novih ne bodo odpirali. Tudi v ZD-ju Maribor ena ambulanta zadošča, v njej pa je opredeljenih 850 bolnikov, so sporočili za STA.

Nasprotno pa je v ZD-ju Velenje, kjer bi glede na število bolnikov potrebovali več ambulant, a jih zaradi pomanjkanja kadra ne morejo zagotoviti. Trenutno v dveh ambulantah zagotavljajo 1,1 programa družinske medicine, opredeljenih pa je 2660 oseb.

V Ljubljani je v desetih ambulantah za osebe brez izbranega zdravnika skupaj opredeljenih nekaj manj kot 6000 oseb, zaradi pomanjkanja kadra pa so jih odpirali postopoma. V začetku delovanja so, da bi lahko takoj odprli več ambulant, ministrstvo za zdravje pozvali, naj delo v teh ambulantah dovoli tudi zdravnikom iz drugih krajev, samozaposlenim in drugim, a niso bili uslišani.

Ponekod težave s pridobivanjem kadra za delo v ambulantah

V Velenju je bil sprva odziv zaposlenih za delo v ambulantah za neopredeljene pozitiven in velik. Menijo, da k temu ni pripomoglo le visoko plačilo, ampak predvsem občutek zadovoljstva, da lahko nekomu pomagajo. Trenutno interes za delo pada. "Tudi zaposleni se zavedajo, da takšen način dela ni optimalen, da je pomembno in bolj varno, da bolnika vodi en zdravnik, in ne vsakič drug," so zapisali.

Ob tem so zaposleni utrujeni zaradi dodatnega dela v preteklih mesecih. "Zdi se, da bi dolgoročno, kljub dobremu plačilu, redko kdo vztrajal, dokler bi bila potreba," so še dodali v ZD-ju Velenje.

Medtem v Ljubljani ne zaznavajo velikega interesa za delo v ambulantah za neopredeljene, vseeno pa v njih delajo večinoma zdravniki iz ZD-ja Ljubljana.

V Mariboru se je v delovanje ambulante vključilo dve tretjini zaposlenih, v ambulanti pa delajo največ dvakrat mesečno. Dober odziv zaposlenih so zaznali še v Kopru, kjer se je približno tretjina zaposlenih družinskih zdravnikov in medicinskih sester prostovoljno odločila za sodelovanje v ambulanti.

V ZD-ju Koper in ZD-ju Velenje menijo, da so tudi bolniki zadovoljni z delovanjem ambulant, saj tam dobijo vse, kar bi sicer pri osebnem zdravniku. Poudarjajo, da so bolniki v ambulantah za neopredeljene ustrezno obravnavani, čeprav jih obravnavajo različni zdravniki.

Vseeno nekateri bolniki izražajo nezadovoljstvo, da se zdravniki vedno menjajo in morajo zato vedno znova opisati svoje težave. "Najdejo pa se tudi taki, ki sistem izkoriščajo," so sporočili iz ZD-ja Velenje.

Minister meni, da ambulante kažejo pozitivne rezultate

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so zaposleni v ambulantah za osebe brez izbranega zdravnika od januarja do aprila opravili 4832 delovnih ur. ZZZS pa je za delovanje ambulant v tem obdobju skupaj namenil 1.146.297 evrov.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan meni, da so ambulante model, kako reševati ostale šibke točke, kot so na primer ambulante za hitre preglede v urgentnih centrih. Iz te izkušnje pa morajo zdaj odstraniti anomalije, pozitivne stvari pa preslikati na ostali del sistema. Ob tem na ministrstvu razmišljajo, da bi ambulante preoblikovali in jim nadeli drugo ime.

Ukrep ambulant za neopredeljene zavarovane osebe je predvidel zakon o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženje posledic covida-19 na področju zdravstva, ki je bil sprejet konec oktobra 2022. Velja od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2024, vlada pa ga bo lahko še dvakrat podaljšala na podlagi strokovnega mnenja Nacionalnega inštituta za javno zdravje, vsakokrat za največ šest mesecev.

Zdravnik in drugi zdravstveni delavci in sodelavci se v njih vključujejo prostovoljno, za uro dela pa zdravniki prejmejo okrog 80 evrov neto, medicinske sestre pa okoli 35 evrov neto. Opredelitev na ambulanto za neopredeljene velja eno leto z možnostjo avtomatskega podaljšanja. Če zavarovana oseba v tem času izbere splošnega osebnega zdravnika, opredelitev na ambulanto preneha.

Izbirnega postopka na razpisu za specializacije družinske medicine ne bo

Na spomladanskem razpisu zdravniških specializacij so številna razpisana mesta za specializacijo družinske medicine pri zdravstvenih domovih ostala prazna. Na 13 razpisanih mest na nacionalnem razpisu družinske medicine pa se je prijavilo 14 kandidatov. Ker je ministrstvo za zdravje število mest nekoliko spremenilo, izbirni postopek ne bo potreben.

Na ministrstvu za zdravje so namreč v začetku junija sprejeli spremembe sklepa o določitvi specializacij za spomladanski razpis specializacij v letošnjem letu. S spremembo so za eno mesto mesto, na 17, zmanjšali število razpisanih mest za specializacijo družinske medicine v Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana, za eno, torej na 14, pa povečali število razpisanih mest na nacionalnem razpisu. Pod sklep je podpisan minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, na svoji spletni strani pa ga je objavila Zdravniška zbornica Slovenije.

Za tak korak se je minister, kot je razvidno iz sklepa, odločil zaradi kritičnega pomanjkanja zdravnikov specialistov družinske medicine in zaradi izredno nizkega zanimanja mladih zdravnikov za to specializacijo.
Ob tem so na ministrstvu poudarili, da bo zaradi spremembe sklepa pridobljen en dodaten specializant družinske medicine. "Še vedno pa bo ostalo dovolj mest za izvajalca ZD-ja Ljubljana, za katerega se je sicer v prvem razpisnem roku na 18 razpisanih mest prijavil le en kandidat," so dodali.

Predsednik odbora za osnovno zdravstvo zdravniške zbornice Rok Ravnikar je odločitev ministrstva ocenil kot razumno. "Obžalujem, da se že prvotno niso odločili za več mest za nacionalni razpis, in upam, da bo jeseni načrtovanje boljše," je dejal za STA. Sprva je namreč kazalo, da bo na spomladanskem nacionalnem razpisu zdravniških specializacij za družinsko medicino potekal izbirni postopek, čeprav v državi zelo primanjkuje družinskih zdravnikov.

Na nacionalni razpis za družinsko medicino se je na sprva 13 razpisanih mest namreč prijavilo 17 kandidatov, trije so nato prijavo prenesli. Na veliko več, sprva 87 razpisanih mest za specializacijo pri znanih izvajalcih, pa se je prijavilo 10 kandidatov.

Na paradoks je opozorila tudi predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović, ki je poudarila, da nacionalni razpis specializantu, ki lahko v času specializacije denimo zamenja svoje okolje zaradi družinskih razmer, omogoča fleksibilnost.

Razlika je v tem, da morajo pri nacionalnih razpisih zdravniki po koncu specializacije ostati v javni zdravstveni mreži, vendar se lahko za delodajalca odločijo šele po koncu specializacije. Če pa specializacijo opravljajo pri znanem izvajalcu, torej zdravstvenem domu, pa morajo zdravniki sprejeti njegovo ponudbo za prvo zaposlitev za enako časovno obdobje, kot je trajala specializacija. V primeru družinske medicine je to štiri leta.

Na ministrstvu so sicer maja za STA napovedali, da se bo odbor za načrtovanje zdravniških specializacij pred pripravo jesenskega razpisa seznanil s problematiko prijavljanja kandidatov na nacionalnem razpisu specializacije iz družinske medicine, pediatrije in urgentne medicine ter razmislil o drugačnem načinu priprave predloga jesenskega razpisa z več mesti za območje celotne države. Ob tem je Ravnikar opozoril, da slabi delovni pogoji ostajajo osnovni problem za nizko zanimanje za specializacijo družinske medicine.