Bojan Goljevšček je ob tem spomnil, da je bilo od leta 1998 na območju Slovenije verificiranih 1.700 azbestnih bolnikov, čeprav v sindikatu ugotavljajo, da je bilo azbestu izpostavljenih več kot 23.000 ljudi.

Tisti, ki jim je po zakonu o odpravljanju posledic dela z azbestom priznana poklicna bolezen, pa imajo številne težave tako pri priznavanju poklicne bolezni in njenih posledic kot pri izplačevanju odškodnin prizadetim, še opozarja predsednik sindikata.

Težava so spori z organi, ki ugotavljajo invalidnost
"Vsekakor je bil primarni namen predlagatelja novele zakona, ki je bila sprejeta leta 2009, da z zakonom zagotovimo ustrezno zdravstveno in socialno varnost ljudi. Gre namreč za populacijo ljudi, ki si zaslužijo posebno pozornost, ki imajo zaradi negativnih zdravstvenih posledic dela krajšo življenjsko dobo in bistveno slabšo kvaliteto življenja," je še prepričan Goljevšček, ki opozarja predvsem na spore glede ugotavljanja poklicnih bolezni, ki izvirajo iz dela z azbestom, pri izvedenskih organih, ki ugotavljajo invalidnost in ustrezno socialno varnost prizadetih.

"Gre za ljudi, večinoma upokojence, ki zaradi bolezni ne morejo izvajati niti samooskrbe niti posegati po sivi ekonomiji, imajo pa zelo nizke prihodke. Ta zakon jim zato skozi predpisane zneske odškodnin lahko zagotavlja vsaj človeka vredno življenje," je poudaril.