Bolezni-zdravila
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.1 od 18 glasov Ocenite to novico!
Delodajalci lahko od zaposlenih na bolniškem dopustu zahtevajo le podatke o režimu gibanja med bolniško odsotnostjo in o predvidenem času odsotnosti. Foto: MMC RTV SLO
Namestnik informacijskega pooblaščenca Jože Bogataj je povedal, da so obravnavali tri prijave suma nezakonite obdelave podatkov o bolniških odsotnostih zaposlenih. Foto: BoBo
       Nekatera podjetja z dampinškimi cenami, a brez pravih pooblastil ponujajo detektivske storitve. Največja težava za naročnika, ki detektivske storitve naroči pri nekom brez licence, je, da pridobljena dokumentacija na sodišču ni veljavna. Poleg tega je bilo preiskovanje na primer zaposlenega, ki ga je izvajalec opravljal brez detektivske licence, tudi kršitev človekovih pravic in svoboščin preiskovanca.       
 Predsednik Detektivske zbornice Slovenije Miha Dvojmoč o tem, da v zadnjih letih zaznavajo veliko nelojalne konkurence (vir: STA)
Konfederacija slovenskih sindikatov opozarja, da je v primeru obiska detektiva na vašem domu v času bolniškega dopusta treba vedeti, da je detektiv, ki opravlja nadzor, dolžan pokazati detektivsko značko in izkaznico, ki ju podeljuje pristojni organ, Detektivska zbornica Republike Slovenije. Foto: BoBo

Dodaj v

Katere zdravstvene podatke o zaposlenih lahko pridobivajo delodajalci?

Nekateri delodajalci so zaradi bolniških dopustov pridobivali tudi precej občutljive podatke o svojih zaposlenih
2. december 2017 ob 06:16
Ljubljana - MMC RTV SLO

Nekateri delodajalci, kot so ugotovili pri informacijskem pooblaščencu, zaradi bolniških odsotnosti zbirajo zdravstvene podatke zaposlenih, kot so diagnoze, vrste bolezni in poškodb itd., čeprav gre pri tem za nedopusten poseg v zasebnost.

Urad informacijskega pooblaščenca (IP) je dobil tri prijave, da delodajalci za preverjanje bolniških odsotnosti zaposlenih zbirajo tudi podatke o življenjskih navadah delavcev, njihove zdravstvene diagnoze, katere bolezni imajo, čeprav za to nimajo pristojnosti.

Inšpektorat informacijskega pooblaščenca je zato izvedel več inšpekcijskih nadzorov zakonitosti obdelave osebnih podatkov o bolniških odsotnostih zaposlenih in pri tem ugotovil številne kršitve oz. nezakonito zbiranje zdravstvenih podatkov.

"Večkrat je bilo ugotovljeno, da so delodajalci obdelovali občutljive osebne podatke o življenjskih navadah delavcev, o vrstah bolezni ali poškodb in diagnozah, za katere niso imeli podlage v zakonu. Osebna privolitev delavcev v obdelavo teh osebnih podatkov se ne more šteti za prostovoljno, saj gre zaradi položaja moči delodajalca za nedopustno poseganje v njihovo zasebnost. Obenem pa gre za posebno vrsto t. i. občutljivih osebnih podatkov, ki so po zakonu o varovanju osebnih podatkov najstrožje varovani," so zapisali pri IP-ju.

Pri inšpekcijskem nadzoru so tudi ugotovili, da se je vzorec obdelav osebnih podatkov zaposlenih ponovil pri več delodajalcih, ki so pri zbiranju in analizi bolniških odsotnosti zaposlenih uporabljali zelo podobne postopke in vzorčne obrazce.

To kaže na to, da se številni ravnajo po priporočilih različnih ponudnikov, ki na trgu ponujajo izobraževalne seminarje in delavnice za zmanjševanje bolniških odsotnosti. Ker je za obdelavo osebnih podatkov zaposlenih odgovoren delodajalec, in ne zunanji svetovalec, ki je posredoval nepravilne predloge in usmeritve, delodajalce opozarjamo, naj bodo pri uporabi modelov za spremljanje in zmanjševanje bolniških odsotnosti zaposlenih zelo previdni," še opozarjajo pri IP-ju.

Namestnik informacijske pooblaščenke Jože Bogataj je za MMC povedal, da so inšpektorji v dveh primerih ugotovili, da so se "na podlagi sprejetih internih aktov delodajalca osebni podatki delavcev dejansko že zbirali, v enem izmed primerov pa zaradi hitrega odziva zaposlenih in IP-ja do nezakonitega zbiranja osebnih podatkov o bolniških odsotnostih zaposlenih še ni prišlo”.

Ali so v podjetjih, kjer so nezakonito zbirali podatke o zaposlenih, izrekli delavcem kakršne koli sankcije, pri informacijskem pooblaščencu ne vedo.

Katere podatke glede bolniških dopustov lahko zahtevajo delodajalci?
V uradu informacijskega pooblaščenca navajajo, da lahko delodajalci zahtevajo podatke o režimu gibanja med bolniško odsotnostjo (navodila zdravnika o počitku ali dopustnem gibanju, ki običajno izhajajo iz odločbe ZZZS-ja, izjemoma iz bolniškega lista), o predvidenem času odsotnosti, kar delodajalec praviloma pridobi od zaposlenih, v izjemnih primerih pa tudi od osebnega zdravnika, če gre za utemeljen sum zlorabe bolniškega dopusta. Vendar teh podatkov zdravnik delodajalcu ni dolžan posredovati.

Zaposleni pa svojim delodajalcem lahko posredujejo podatke, kaj je razlog začasne zadržanosti od dela, ki ga delodajalec potrebuje za obračun nadomestila plačila. Pri bolniški odsotnosti do 30 dni so ti podatki razvidni iz bolniškega lista (npr. bolezen, poškodba zunaj dela, poklicna bolezen, poškodba pri delu, poškodba po tretji osebi zunaj dela, nega, pri čemer se v okviru teh razlogov ne smejo zbirati podatki o vrsti bolezni ali poškodbe), nad 30 dni pa iz odločbe ZZZS-ja.

Če delodajalci zbirajo druge zdravstvene podatke o delavcih, jim informacijski pooblaščenec lahko izreče globe za vsako nezakonito obdelavo osebnih podatkov posameznega delavca. Te znašajo 4.170 evrov za podjetja ali samostojne podjetnike in 830 evrov za njihove odgovorne osebe.

Delodajalci lahko zasledujejo delavce na bolniškem dopustu
Delodajalci lahko nadzorujejo svoje zaposlene, ali se držijo pravil, ki jih določa bolniška odsotnost. Glede na zakon o delovnih razmerjih lahko izredno odpustijo zaposlenega na bolniškem dopustu, če ne spoštuje zdravniških navodil, opravlja pridobitno delo ali če brez zdravnikove odobritve odpotuje iz kraja svojega bivanja.

Kot navajajo pri IP-ju, lahko nadzor bolniških dopustov in s tem povezano obdelavo osebnih podatkov delavcev delodajalec izvaja sam ali pa jo zaupa pogodbenemu obdelovalcu, ki v imenu delodajalca zbira osebne podatke.

Za nadzor delavcev na bolniškem dopustu je bilo vsaj v preteklosti najbolj modno najeti zasebne detektive, saj tovrstne dejavnosti spadajo med njihov zakonsko določen opis del in nalog.

Detektivi namreč lahko pridobivajo informacije o zlorabah bolniških dopustov, zlorabah pri stroških prevoza na delo, o opravljanju dela pod vplivom alkohola ali mamil in glede drugih disciplinskih kršitev.

Ob tem, kot opozarjajo pri IP-ju, delodajalci ne smejo "na zalogo" zbirati fotografij svojih zaposlenih, da bi jih detektivi ali kdo drug lažje nadzoroval med bolniškim dopustom, ker to predstavlja čezmeren poseg v zasebnost delavcev in ker podatki niso potrebni za izvajanje pogodbe o zaposlitvi.

"Delodajalec lahko za namen nadzora delavca v času bolniške odsotnosti pridobi njegov bolniški režim, na podlagi katerega ugotavlja, ali delavec spoštuje navodila zdravnika. To lahko stori z nadzorom na domu delavca, pri čemer o opaženem naredi zapisnik, ki ga podpiše tudi delavec. Če izvajalec nadzora ni prepričan, da gre za pravo osebo, lahko njeno identiteto preveri z vpogledom v osebni dokument," pojasnjujejo pri informacijskem pooblaščencu.

Pri postopkih, ki so jih v zadnjih dveh letih vodili zoper zasebne detektive zaradi njihovega nadzora bolniških odsotnosti, pa pri IP-ju posebnih kršitev zakona o varstvu osebnih podatkov niso ugotovili.

Nadzor bolniških dopustov je očitno precej profitna dejavnost
Detektivi imajo, kot rečeno, zakonsko možnost nadzora delavcev na bolniških dopustih. Toda za tovrstno dejavnost se, kot so pretekli teden opozorili v Konfederaciji slovenskih sindikatov (KSS), že nekaj let ponujajo različne agencije, varnostne službe in "kvazidetektivi". Kot so zapisali, lahko nadzor izvaja le detektiv z licenco.

"Vsakršen nadzor drugih oseb, ki niso zaposlene pri delodajalcu nadziranega, kot licenciranih detektivov predstavlja kršenje zakona o detektivski dejavnosti, pridobljeni dokazi s kršenjem zakona pa so pridobljeni nezakonito oz. so nezakoniti," so opozorili v KSS-ju.

Po njihovem pojasnilu nezakonito pridobljenih dokazov ni mogoče uporabiti na delovnih sodiščih oz. jih sodišča ne upoštevajo. "Zato delavci, ne sprejemajte sporazumnih prekinitev delovnih razmerij oz. drugačnih izsiljenih sporazumov zaradi groženj z nezakonito pridobljenimi dokazi. Delodajalci, ki uporabljajo različne agencije in detektive, ki to niso, na sodiščih zaradi zavrženja dokazov, ki so bili pridobljeni nezakonito, izgubljajo delovne spore,” so še opozorili.

Gregor Cerar
Prijavi napako
Komentarji
pajcevina984
# 02.12.2017 ob 08:26
Kaj pa, če je vse res......, me zanima, kdo bo odgovarjal za takšen eksces. Naj delodajalci raje poskrbijo za zaposlene, da bodo delali z navdušenjem, naj jih stimulirajo s solidnim dohodkom, itd. verjemite, da bo tudi bolniških odsotnosti manj. Se mi zdi, da so na tem izpitu padli delodajalci. Že stari ljudje so nas učili: ", kar boste dali to boste slej, ko prej dobili nazaj"....., dobro se z dobrim vrača. Zato delodajalci in vsi tisti, ki imate škarje in platno - žogica je na vaši strani, zaposleni so še kako najšibkejši člen, toliko v razmislek. Kje tu varuhinja človekovih pravic, nekdo ni opravil svojega dela........, kajne. Čakamo epilog zgodbe, če so bile zares kršene človekove pravice v zvezi s pretiranim posegom v osebne podatke......, bo pač nekdo moral sprejeti odgovornost. Me prav zanima kateri so tisti delodajalci, ki so pretirano posegali v osebne podatke????
presenečen
# 02.12.2017 ob 08:13
..kaj pa če so dobri delavci na bolniškah zato ker se jih preveč priganja v nemogočih delovnih razmerah? Nemogoči odnosi med delavci, mizerne delovne razmere, kot so hrup, slabi pogoji za delo, neprezračevani prostori, večletne obljube s figo v žepu?

Delodajalci, zamislite se. Mnogi so lastninili in še lastninijo firme na račun zdravja delavcev.
Koliko se je v zadnjih letih vlagalo v boljše delovne pogoje, v odnose, v usposabljanje ljudi?

Naj se najame detektive za sam izvor problemov - zakaj dejansko do tega prihaja?!
soncece
# 02.12.2017 ob 08:42
Mene zanima tudi, koliko je t. i. prezentizma kot posledice raznih izsiljevanj in pritiskov. Mislim na to, da ljudje hodijo delat virozni in gripozni ali kako drugače kužni in veselo delijo svoje viruse s kolegi.
Kar se pa tiče zgoraj opisanih delodajalskih praks: dobremu delodajalcu nikoli ni potrebno posegati po takih ukrepih in samo butast delodajalec ne prepozna pravega absentizma (torej odsotnosti, ki so izven okvira letnih virusnih epidemij in kroničnih zdravstvenih problemov svojih zaposlenih). Pa še v tem primeru bo verjetno en iskren pogovor več zalegel kot vojska detektivov, ki jo pošilja za vrat zaposlenemu.
hogar13
# 02.12.2017 ob 09:09
Delodajalec nima pravice posegati v osebne podatke, razen kar je navedeno v clanku. Problem je v zdravniku, ki podatek da. Ravno tako je problem v zdravniku, ki predpise neupraviceno bolnisko.
Poznam veliko primerov, ko je delavec, ker mu ni bil odobren dopust, pac sel do zdravnika in na bolnisko...
Delodajalec pa ni bil naiven in mu je poslal kontrolo, ki ga je zalotila tam kjer ga pac je, vsekakor pa ne na bolniski.
Poznam tudi primer, ko je zdravnik spremenil navodila, ko je izvedel, da je delavca zalotila kontrola pri krsitvi bolniske odsotnosti.
Da pa ne bo izgledalo vse enosmerno, se pa zelo strinjam z izkoriscevalsko politiko delodajalcev in mini suznjelastniska razmerja so sedaj ze bolj pravilo kot izjema. Tu pa po mojem mnenju manjka ustrezna inspekcija...taka, ki ne pride samo na kavo in potem 4 ure bere dokumentacijo ampak taka, ki se dejansko prakticno poglobi v razmere.
soncece
# 02.12.2017 ob 10:18
@pajcevina984
Ja, v okviru tega ne gre pozabit tudi na tiste, ki si ne upajo na bolniško, ker bo zaradi par dni odsotnosti na koncu meseca plača še bolj mizerna. Poznam take primere. In potem kronični bronhitisi, sinusitisi, gastritisi, bolečinska stanja in podobno po pol leta in več, ker se človek enostavno ne uspe pozdravit.
tr4nsy
# 02.12.2017 ob 10:29
V Sloveniji in v svetu, lahko povem iz lastnih izkušenj, se dogajajo hujše stvari, tudi glede zdravstva, kot tedn bolniškega dopusta na leto, ki je vprašljiv.
nagual
# 02.12.2017 ob 10:48
Žal se kršitve dogajajo na obeh straneh zaradi splošnega padca moralno-etičnega področja. Še slabše bo.
pajcevina984
# 02.12.2017 ob 09:59
@hogar13

Vi pa nemara živite na marsu ne v Sloveniji, kjer je delavec absolutno premalo zaščiten, sindikati so kljub vsemu premalo zaščitniški zlasti pa me žalosti dejstvo, da delavec dela za 500 evrov in s tem zneskom mora preživeti familjo....., plače v Sloveniji so preznizke to je dejstvo, 500 ali 600 evrov pač ne more biti stimulativno za uboge delavce, kajne. Poglejmo samo osnovno preživetje - hrano in položnice....,to je največje breme vsake familje, kje so tukaj naši otroci, ko venomer nekaj rabijo za šolo...., pa smo spet pri denarju. V Sloveniji je za mnoge sksistenca velik problem.....Je že tako, da sita vrana lačni ne verjame. Le kje so stare vrednote??? In vedno se mi je smilil ponižan delavec in teh je v Sloveniji preveč, v službo hodita očka in mamica in zaslužita premalo za vsakdanji kruh in beračita po Karitasih in Rdečem križu, žalostno......Dragi Hogar13 udarili ste mimo in to še kako. Samo vprašam, zakaj delodajalci izgubijo toliko tožb na delovnih sodiščih? In še enkrat rečem delavec je bil in bo napram delodajalcem vedno, amapk res vedno najšibkejši člen. Toliko!
Boby21
# 02.12.2017 ob 09:35
Ali pa da mora učitelj obvestiti učenca, da bo vprašan. Potem pa hodijo (v naši firmi) na razgovor za službe diplomirani inžinirji kemije, nimajo pa pojma o kemiji, glavno da imajo pildek na katerem piše diploma.
vnk
# 02.12.2017 ob 09:23
Mi je to všeč? Definitivno ne.

Ampak kovanec ima dve plati, ker je najem preiskovalca strošek, se potem vprašaš, koliko delavcev je pa izkoriščalo bolniško in zakaj bi jim zdravnik jo sploh dal, če so sposobni delat?

Skratka, imaš paciente na obeh straneh in prav je, da se oboje kontrolira. Tiste, ki zlorabljajo bolniško in tiste, ki zlorabljajo svoj položaj in preveč posegajo v zasebnost delavca.
infostriker
# 02.12.2017 ob 08:28
Ko smo že pri osebnih podatkih .... a lahko vprašam s kakšno pravico ti pri vstopu v Casiono poskenirajo osebni dokument?
verbatim989
# 02.12.2017 ob 14:15
Bolniške v času kolektivnih letnih dopustov, ali pa novoletnih. Najprej bolniška, pol pa še dopust. Ali pa, če ga delodajalec ne pusti, pa mu dopust ostane, pa ga lepo koristi enkrat zmes. In to se lepo ponavlja, pa se nič ne zgodi.
hogar13
# 02.12.2017 ob 12:47
Draga pajcevina ( ce se ze tako naslavljava). Spostujem vase mnenje, preprica me pa ne. Svojega sem dobil in izoblikoval na podlagi izkusenj kot delavec in tudi kot delodajalec. Tako kot imate slabe delodajalce imate tudi slabe delavce in zaradi njih dejansko nekdo po nedolznem obcuti morda nepotreben pritisk. Bom se pa dotsknil se necesa, dokler se ljudje danes zavedajo samo pravic, dolznosti pa ne bo vsaka stvar, ki jim ne bo vsec problematicna. Delavci pridejo in brez da bi karkoli pokazali ali se dokazali, pricakujejo nadstandardne pogoje, visoko placo, veliko dopusta, .... no da skrajsam, ce bi imeli izkusnjo tudi kot delodajalec, bi lahko imeli morda bolj realen pogled na situacijo, dokler pa vidite samo zlobne delodajalce in uboge delavce pa ne morete objektivno soditi.
S kontrolo samo ni nic narobe, ce ni zlorabe pravic. Delodajalec mora tudi moznost imeti zascititi svoje pravice. Ce pa taksni primeri padejo na sodiscih pa ni nujno zato, ker tega nebi smeli delati ampak zato, ker delajo to narobe.
RJSlo
# 02.12.2017 ob 10:50
Nekateri delodajalci, kot so ugotovili pri informacijskem pooblaščencu, zaradi bolniških odsotnosti zbirajo zdravstvene podatke zaposlenih, kot so diagnoze, vrste bolezni in poškodb itd., čeprav gre pri tem za nedopusten poseg v zasebnost.
------------------------------------------------
No ja. Zdravstveni podatki so bili najdeni v kontejnerju za odpadke? Je bila uvedena preiskava? Zdravstveni podatki v državnih ustanovah/bolnišnicah kar na hodnikih? Je bila uvedena preiskava?

Zdravstveni podatki so že več let na trgu, dostopni javnosti oziroma trgovcem z zdravstvenimi pripomočki, itd. 2x po telefonu in 1x na vratih moje hiše sem se prepričal, da to drži. Problem, ki ga imamo pa je, da pacienti ne veljamo nič v primeru, da potrebujemo zdravstveni karton. Osebni zdravnik se, kljub podpisani izjavi s strani pacienta, sam odloči ali bo poslal na zahtevani naslov zdravstveni karton. Pa čeprav je v sklopu zdravstva.
commodore
# 02.12.2017 ob 12:56
rajši naj preverjajo tudi tiste "invalide" ki so šli predčasno v penzijo sedaj pa brez težav zidajo hiše, hodijo na maratone in podobno...
sistemc.
# 02.12.2017 ob 11:49
Le kako, da se te stvari dogajajo v javnem in ne v zasebnem sektorju?

Večmesečna bolniška odsotnost zaradi zvitega gležnja, večletna popolna odsotnost zaradi izobraževanja, vsakodnevna vožnja v službo čez pol Slovenije. Specialitete slovenskega javnega sektorja, na primer policije ali vojske.
sss
# 02.12.2017 ob 10:56
Odličen članek, tudi povezan s to temo:
https://podcrto.si/revizija-dodatnega-dela-zdravnikov-brez-dovoljenj-ne-upa-kaznovati-nihce/
hogar13
# 02.12.2017 ob 09:11
Narobe sem formuliral. Ne odobravam te suzenjske in samo k dobicku usmerjene politike delodajalcev...
pinkfranc
# 02.12.2017 ob 09:03
jaz sumim, da zgodba gre še dlje ...
ko prideš na razgovor, delodajalec že pozna tvojo statistiko bolezni!
Enakost za vse
# 02.12.2017 ob 14:55
pedalski # 02.12.2017 ob 14:23 Za detektiva jim ni problem denarja dat, če pa je treba zvišat plače za par evrov pa takoj v luft

A pol, če bi dobil par evrov več, pa "ne bi bil bolan"?
POIVRE
# 02.12.2017 ob 14:01
Nekaj iz naše prakse vodenja postopkov odpovedi delovnega razmerja zaradi zlorab bolniškega staleža...Prvič. Delavec je zaradi zloma ključnice bil na bolniškem dopustu in je čakal na operacijo...Delodajalca so njegovi sodelavci napotili na lokalno internetno stran s slikami njegovega bolnega delavca, ki je zmagal na lokalnem turnirju v balinanju posamezno in v dvojicah...Oba pokala je držal visoko nad glavo. Delodajalec je prvo delavcu čestital na športnih uspehih potem pa mu je vročil vabilo na zagovor in obvestilo o začetku postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi...Drugič, Delavec je čakal na operacijo kolena in je občasno z berglami prihajal v podjetje. Delodajalca so njegovi sodelavci opozorili, da naj preveri kaj počne v času bolniškega dopusta. Detektiv je prinesel kup slik delavca v vinogradu s škropilnico na hrbtu, s korolo, lopato, seveda brez bergl...Tretjič, delavka je bila na daljšem bolniškem dopustu, morala je večinoma mirovati, lahko je imela krajše sprehode, tudi v bližnjo trgovino je lahko šla...ona pa si je z letalom privoščila pot v Francijo, se spozabila in sodelavki na naslov delodajalca poslala francosko razglednico...
PikiMiki
# 02.12.2017 ob 13:40
@Medi13
A veš Medi moj, vse se nakoncu pogliha. Moj sodelovec gre na bolniško, ko mu malo iz nosa prteče jaz pa hodim tudi, če mi pol glave manjka, tako da delodajalec niti ni nič prikrajšan. Eden je pač mal več eden pa malce manj odsoten ;)
sss
# 02.12.2017 ob 10:01
Lepo prosim, da se detektivi lotijo redno zaposlenih delavcev RTV-ja! Mnogi opravljajo popolnoma enako delo za konkurenco - eni v svojem prostem času, eni celo v času daljših bolniški odsotnosti.
hogar13
# 02.12.2017 ob 09:22
Najvecji absurd je predpis, ki za delavce javne uprave predpisuje, da jih mora delodajalec pred kontrolo obvestiti o le tej...
pedalski
# 02.12.2017 ob 14:23
Za detektiva jim ni problem denarja dat, če pa je treba zvišat plače za par evrov pa takoj v luft
nagual
# 02.12.2017 ob 13:30
Tendence na liberalnem trgu dela, ki ga je vzpostavil Zahod je zreduciranje delavcev na nivo prekariata. Nekaj dostojanstva je ohranil javni sektor, pa še tega načrtno in sistematično uničujejo.
samba
# 02.12.2017 ob 09:51
Vsi imate možnost da postanete delodajalci.Bil sem oboje in delodajalec in delojemalec.
Če veš da je bil delavec prejšnji dan pijan in ga naslednji dan ni na delo in potem gre še 14 dni v bolniško kaj naj delodajalec stori?
Moral bi biti vspostavljen nek red za ene in druge.
Prav je da se govori o delavcih in njihovih pravicah ampak moralo bi se govoriti tudi o pravicah delodajalcev.
Bojim se da je pri nas še vedno preveč socialističnega razmišljanja.Noben delodajalec še ni odpustil dobrega delavca.
NEUVRSCENI
# 04.12.2017 ob 16:47
Vse to le kaže v kakšni izpirjeni družbi živimo, kako slabo je že postalo tz. "stanje duha" v zadnjih 30 letih v tej popolnoma zahodnim izpirjenim, hinavskim in lažnim vrednostim podrejeni družbi v kateri živimo.... In če se ne bo spremenilo kaj, bo le še hujše....
p.s. Kdo ba nadzira nadzornike, ali volkove v ovčjih kožah.... oz. ali lahko delavci najamejo "detektive" da zasledujejo vodilne kam hodijo in kaj počnejo po Kajmanskih in drugih egzotičnih otokih, Devičanskih hribih, Londonu, Parizu, Dunaju.... kjer hodijo skoraj vsak drug teden na tz. "službene dogodke".... in vse še na njihove...delavčeve stroške.... Pravijo, da se tak zahomafkihaotični sistem lahko vzdržuje le z silo in ne more trajati dolgo... a res ?
los-t
# 02.12.2017 ob 18:49
džeko

# 02.12.2017 ob 11:40
kaj pa če je zbolel zaradi delodajalca, slabih pogojev dela, mobinga, preobremenjenosti...???


Niso vsi za vsako delo, enim je preobremenjenost in mobing že samo to da imajo dnevno dela za 6 ur in ne smejo prekoračiti časa za malico...je pa tudi pri nas tako, da eni pridejo z vročino naredit svoje delo, drugi pa za vsak kašelj en teden bolniške, briga jih če morajo potem drugi narediti še njihovo delo. So pa seveda prvi ko je treba jamrat čez plačo.
kolnkista
# 02.12.2017 ob 16:04
iz članka ni jasno, kako so delodajalci prišli do teh nedovoljenih osebnih podatkov glede bolniške, če piše da pri zasebnih detektivih pri IP-ju kršitev zakona o varstvu osebnih podatkov niso ugotovili??
Sam menim, da veliko delodajalcev izsili diagnozo od delavcev, veliko firm pa ima svojega ''hišnega'' doktorja medicine dela, ki se po takšnih in drugačnih vezah že dokoplje do zdravstvenih podatkov delavca.
Naj naredi IP še pregled uhanja osebnih podatkov pri dohtarjih, tam bi se dalo marsikaj odkriti...
džeko
# 02.12.2017 ob 11:40
kaj pa če je zbolel zaradi delodajalca, slabih pogojev dela, mobinga, preobremenjenosti...???
RJSlo
# 02.12.2017 ob 10:54
Detektivi imajo, kot rečeno, zakonsko možnost nadzora delavcev na bolniških dopustih.
------------------------------------------------------------
No ja. Z javnih površin ali s sosedove zemlje. Nikakor pa, da bi me nadziral tako, da bi brez mojega dovoljenja stal na moji zemlji.
Modrijan6
# 02.12.2017 ob 10:09
In na koncu smo vsi samo ljudje - delodajalci in delojemalci......,človeka je strah ošabnih ljudi - denar in bogastvo ljudi spremenita, ljudje polni keša postanejo brezbrižni, pogostokrat egoistični. Zato pravim berite delo znanega teologa in psihologa akademika doktorja Antona Trstenjaka - Biti človek. Knjigo še posebej priporočam delodajalcem, bodo kmalu spremenili svoje mišljenje. In ni ga čez poštenje in človečnost, le, kje ste stare vrednote, zares jih pogrešam in milo se mi stori, ko pomislim nanje......Pa lep decembrski dan vsem.
vipmit
# 02.12.2017 ob 09:29
Zakaj bi pa moral kot delodajalec zaposliti bolnega človeka?

Pa še na predhodni zdravniški pregled ga ne moreš poslati.
Ker je čakalna doba 3 mesece.
Potem se pa čudimo?!
Enakost za vse
# 02.12.2017 ob 10:53
pajcevina984 # 02.12.2017 ob 08:26 Naj delodajalci raje poskrbijo za zaposlene, da bodo delali z navdušenjem, naj jih stimulirajo s solidnim dohodkom, itd. verjemite, da bo tudi bolniških odsotnosti manj.

A se gremo spet socializem, da delavci ne delajo z navdušenjem, potem pa iz protesta gredo na bolniško, namesto, da bi iz protesta napisali odpoved in si našli drugo službo.
Medi13
# 02.12.2017 ob 09:18
Jaz sem pa mnenja, da so delavci preveč zaščiteni, kar se tiče bolniških odsotnosti. Osebno poznam dva primera, enega iz javnega in enega iz privatnega sektorja. Oseba, ki dela v javnem sektorju, je bila za vsak kašelj na bolniški, pri čem večino časa ni bila doma, in je po tednu dni bolniške po navadi še bolj bolna odhajala nazaj na delo... in to je počela toliko časa, dokler ni enkrat srečala sodelavko v trgovini in se je ustrašila, da jo bo zatožila. Ima tudi določeno zdravstveno težavo, ki jo pa uporablja za izgovor, ko se ji ne da it delat.

Drug primer pa je, ko je manjše podjetje prevzel nov lastnik, in ker to nekaterim zaposlenim ni bilo všeč, da so lahko delali po svoje, kot do takrat, so začeli bremzati podjetje. Najbolj žleht oseba pa je redno hodila na bolniške. Po 30 dneh je prišla nazaj na delo za 1 dan in nato zopet odšla na bolniško. Novi delodajalec ni mogel izvedeti, kaj je tej osebi, da kar na enkrat toliko na bolniški. S tem je zelo oškodovala podjetje, ki je že tako bilo v slabem stanju, ker je moral delodajalec plačevati to osebo + njeno zamenjavo. Tako da sem mnenja, da mnogi bolniške odsotnosti zlorabijo do maksimuma in to ni prav do ostalih, ki delamo vestno.
21.12.2012
# 02.12.2017 ob 07:27
Delavec je šibka stranka, ja, ampak samo dokler ne zlorablja socialnih pravic.
Zakaj pravo ščiti takšne ali drugačne goljufe?
Kazalo