Slovenija

Poudarki

  • Kršitve pravic delavcev skozi oči državnega tožilstva, finanačne uprave, zavoda za zaposlovanje in zavoda za zdravstveno zavarovanje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.0 od 21 glasov Ocenite to novico!
Delavci
Kršitve temeljnih pravic delavcev so vse prej kot redkost, neučinkovit pregon pa zagotavlja tudi pogosto povratništvo kršiteljev. Foto: BoBo/Borut Živulović
Stopinje
Čakanje na odločitve državnih organov delavce pahne še globlje v negotovost. Foto: Dani Modrej
       Leta 2015 so na tožilstvu prejeli 1.349 ovadb s področja kršitve temeljnih pravic delavcev in vložili 568 obtožnih aktov, pri čemer je bilo izrečenih 388 sodb, od tega 334 obsodilnih       
Finančna uprava
V lanskem letu Finančna uprava ni prejela zahtevanega obračuna davkov in prispevkov za okoli 12 tisoč zaposlenih. Foto: BoBo
       Furs je leta 2015 v 1.116 nadzorih odmeril za skoraj 12,5 milijona evrov dodatnih davkov. Letos pa je bilo do 31. maja zaradi prekrškov, povezanih z neoddajo REK-a in neplačila, izrečenih 839 glob v skupnem znesku dobrih 649.000 evrov.       
Sodniško kladivo
Za pregon kaznivega dejanja pri neplačevanju prispevkov mora biti razviden direktni naklep neplačnika, ki mora tudi imeti možnost plačila prispevkov. Če ima prazne račune, tudi ni kazensko odgovoren. Foto: BoBo
       Državnega tožilca ni mogoče vnaprej zavezati ali od njega zahtevati, da v primeru ovadb z določenega področja brez izjeme vztraja pri kazenskem pregonu.       
 Urad generalnega državnega tožilca RS
Denar
Tudi plačilo plač v gotovini ni dovolj za uspešen kazenski pregon. Foto: BoBo
       Če delodajalec izjavi, da plač delavcem dejansko ni izplačal, potem mu ni treba predložiti REK-a, posledično pa ne obstaja tudi obveznost plačila prispevkov. Takšne delodajalce nato prevzame inšpektorat za delo, ker kršijo zakon o delovnih razmerjih, ki določa, da mora delodajalec plačo izplačati mesečno najpozneje do 18. v mesecu za pretekli mesec.       
Delavec
Birokratski ping pong za seboj pušča tudi svoje žrtve. Foto: Reuters
       V postopkih nadzorov ugotavljamo, da zgolj z opravljanjem davčnega inšpekcijskega nadzora ni mogoče zajeziti nepredlaganja obrazcev REK-1 in s tem posledično neplačevanja prispevkov za socialno varnost.       
 Finančna uprava RS
ZZZS
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije poudarjajo, da odjava za nazaj ni nezakonita in dodajajo, da sami ne morejo preverjati, ali je bila odpoved delovnega razmerja nezakonita, saj so za to področje pristojni inšpektorat za delo, policija in sodišče. Foto: BoBo
       Na ZZZS-ju so na naša vprašanja glede odjave zavarovancev za nazaj odgovorili, da zakonske določbe, ki bi to preprečevala, ni. Prav tako na ZZZS-ju poudarjajo, da ne morejo preverjati zakonitosti prenehanja delovnega razmerja, to namreč ugotavlja inšpektorat za delo, sodišče ali policija.       
Zdravnik
Delavec, ki ga delodajalec nezakonito odjavi iz sistema zdravstvenega zavarovanja, si mora svoj status urediti sam. Foto: BoBo
       Na zavodu za zaposlovanje so odgovorili, da njihovi zaposleni pred objavo zaposlitvene ponudbe najprej preverijo vse razpoložljive podatke o delodajalcu, in sicer prek interne aplikacije zavoda, ki vsebuje vse podatke o preteklem sodelovanju.       
Zavod za zaposlovanje, brezposelnost
Na zavodu za zaposlovanje so šele pred kratkim uvedli možnost zavrnitve objave delovnega mesta nepoštenim delodajalcem. Foto: BoBo

Dodaj v

Pregon kršilcev pravic delavcev: Veliko kršilcev, malo kazni in šibek pregon zlorab

Kako uspešne so pristojne institucije pri pregonu kršitev pravic delavcev?
18. julij 2016 ob 06:36
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Dilem ni več, neplačevanje prispevkov je kaznivo dejanje," je avgusta 2010 izjavil tedanji minister za pravosodje Aleš Zalar po medijsko odmevnem skupnem sestanku s tedanjim premierjem Borutom Pahorjem, kjer sta ugotovila, da ni potrebe po spremembah zakonodaje.

Šest let pozneje na tisoče opeharjenih delavcev še vedno trka na vrata institucij, nepošteni delodajalci pa se kaznim uspešno izmikajo. Razsežnost sistemskega problema pa je precej večja od interpretacije 196. člena kazenskega zakonika.

12.000 zaposlenih brez prispevkov in le 334 obsodb
V teh šestih letih se je sicer pregon kaznivih dejanj znatno povečal, saj je še leta 2010 državno tožilstvo prejelo 370 ovadb in vložilo 54 obtožnih aktov. Leta 2015 pa so na tožilstvu prejeli 1.349 ovadb in vložili 568 obtožnih aktov, pri čemer je bilo izrečenih 388 sodb, od tega 334 obsodilnih, so nam sporočili z urada generalnega državnega tožilca, kjer poudarjajo, da že od leta 2009 podrobno spremljajo področje pravic delavcev, od leta 2012 pa je to področje s sprejetjem politike pregona postalo tudi eno izmed prednostno obravnavanih, ki jih obravnava stalna delovna skupina specializiranih tožilcev

Kljub temu pa več kot polovica ovadb svojo pot konča zavrženih, na kar opozarja tudi inšpektorat za delo, kjer v letnem poročilu izpostavljajo, da zaradi pomanjkljive komunikacije s tožilstvom le občasno izvedo, kaj se zgodi s podano ovadbo, pa še te so po navadi zavržene, zato se na inšpektoratu sprašujejo, ali ima sploh smisel zbirati dokazila za ovadbe.

Da je neplačevanje prispevkov za socialno varnost velika težava, nazorno kažejo tudi podatki finančne uprave (Furs). Leta 2014 delodajalci niso plačali prispevkov za več kot 15.000 zaposlenih, decembra lani pa 4.355 delodajalcev ni oddalo zahtevanega obračuna davkov in prispevkov (gre za obveznost oddaje obrazca REK-1) za okoli 12.000 zaposlenih. Vendar, opozarjajo na Fursu, 2.650 teh delodajalcev zaposluje le enega delavca - najpogosteje je to le lastnik podjetja.

Sicer pa je Furs leta 2015 v 1.116 nadzorih odmeril za skoraj 12,5 milijona evrov dodatnih davkov. Letos pa je bilo do 31. maja zaradi prekrškov, povezanih z neoddajo REK-a in neplačila, izrečenih 839 glob v skupnem znesku dobrih 649.000 evrov.

Brez direktnega naklepa ni kazni
Kako je mogoče, da nekdo ne plačuje prispevkov in ostaja nekaznovan? Razlog je v interpretaciji 196. člena kazenskega zakonika, kjer v uradu generalnega državnega tožilstva izpostavljajo, da dikcija "vedoma ne ravna po predpisih" predpostavlja na eni strani zavest o protipravnosti ravnanja (direktni naklep) in tudi možnost ravnanja v skladu s predpisi.

Če podjetje nima denarja za izplačilo plač s prispevki, ne gre več za kaznivo dejanje, pač pa zgolj za neizpolnitev delovnopravnih obveznosti, še dodajajo na uradu in poudarjajo, da se je to stališče izoblikovalo tudi v sodni praksi.

"Tožilci so pri odločitvah avtonomni"
Manj konkreten odgovor pa smo dobili na vprašanje, kakšno stališče imajo na tožilstvu glede odgovorov ovadenih, ki se sklicujejo na to, da so del plače delavcu plačali v gotovini, in ali menijo, da bi tožilec o takšnem odgovoru moral obvestiti finančno upravo. Iz urada so nam namreč sporočili, da "državnega tožilca ni mogoče vnaprej zavezati ali od njega zahtevati, da v primeru ovadb z določenega področja brez izjeme vztraja pri kazenskem pregonu". Zakon namreč nalaga, da so tožilci pri odločitvah v konkretnih primerih avtonomni in v njihovo delo ni dovoljeno posegati. Je pa tožilec svojo odločitev dolžen ustrezno obrazložiti in utemeljiti.

Sicer pa so v uradu generalnega državnega tožilca še zapisali, da tožilci s svojim delom zasledujejo in varujejo cilj socialne varnosti, ki bi odražala dohodkovno predvidljivost, dostojanstvo in eksistenco delavca. Obenem pa opozarjajo, da kazenski pregon ni edina možnost, ki jo ima družba na voljo pri zoperstavljanju kršitvam pravic delavcev, ki so, tako urad generalnega državnega tožilca, kompleksen socialni, ekonomski in pravni problem, ki ga ni mogoče izkoreniniti zgolj s kazenskim pregonom.

Veliko jih gre hitro nazaj na stara pota
Preverjali smo učinkovitost pregona tudi pri drugih organih, saj gre za kršitve, ki se pojavljajo v tisočih primerih. Na sedežu davkarije so nam pojasnili, da že od junija 2010 potekajo ciljani nadzori plačevanja prispevkov za socialno varnost pri zavezancih, ki za svoje zaposlene ne oddajajo REK-a (kjer so bili obračuni predloženi, ne pa tudi plačani, so šli v izterjavo), pri katerih zaznavajo navidezne zaposlitve (delavci zanje delajo in prejemajo plačo od njih, formalno pa so zaposleni drugje, kjer jim tudi obračunavajo plače in davke) ter pri zavezancih, pri katerih so zaznali nepravilnosti pri izplačilu plač.

Po njihovih besedah pri nadzoru plačevanja prispevkov za socialno varnost ugotavljajo, da zavezanci, ki obračunov niso oddali, plače delavcem izplačujejo v gotovini ali na njihove transakcijske račune, pri čemer tudi prispevki za socialno varnost in akontacija dohodnine niso bili plačani.

Birokratski pingpong
Tu veliko vlogo igra tudi birokratski pingpong. Če delodajalec izjavi, da plač delavcem dejansko ni izplačal, potem mu ni treba predložiti REK-a, posledično pa ne obstaja tudi obveznost plačila prispevkov. Takšne delodajalce nato prevzame inšpektorat za delo, ker kršijo zakon o delovnih razmerjih, ki določa, da mora delodajalec plačo izplačati mesečno najpozneje do 18. v mesecu za pretekli mesec.

Če Furs ugotovi, da so plače vseeno bile plačane, ni pa bil podan obračun prispevkov, jih mora delodajalec pozneje plačati po odločbi finančne uprave. Težava pri tem je, ker lahko Furs vse te stvari nadzira in sankcionira samo za nazaj, zato je po njihovih besedah veliko odvisno tudi od hitre prijave delavca.

"V postopkih nadzorov ugotavljamo, da zgolj z opravljanjem davčnega inšpekcijskega nadzora ni mogoče zajeziti nepredlaganja obrazcev REK-1 in s tem posledično neplačevanja prispevkov za socialno varnost," so zapisali. Kljub nadzorom, ugotovljenim kršitvam ter zahtevam po plačilu prispevkov pa marsikateri neplačnik svoje početje, se pravi, da ne oddaja obrazca REK-1, z neobračunom in neplačilom prispevkov nadaljuje, dodajajo na Fursu.

"Poleg 'povratnikov' pa se vedno znova pojavijo nove družbe in samostojni podjetniki, ki ne predlagajo obrazcev REK, pa imajo zaposlene, z razlogom, da predložitev obrazcev REK zahteva tudi plačilo prispevkov, za kar pa zaradi slabe likvidnosti nimajo dovolj sredstev," so pojasnili.

Nizke kazni in počasna izterjava
Privlačnost povratništva bi verjetno lahko znale pojasniti kazni in uspešnost izterjevanja dolgov. Samostojnim podjetnikom je bila po podatkih Fursa do 31. 5. 2016 največkrat izrečena globa 800 evrov, podjetjem, ki se lahko uvrstijo med srednja ali velika, pa globa 1.200 oz. 3.200 evrov.

Dolg fizičnih in pravnih oseb, ki so Fursu dolgovale več kot 5.000 evrov, pa je 25. maja letos še vedno znašal 987,6 milijona evrov (20,2 milijona evrov manj, kot je ta dolg znašal 25. 8. 2015). Kar 51,8 odstotka vseh teh dolžnikov je v insolventnih postopkih, zaradi česar izvršba ni dovoljena, delež pa se veča, saj čedalje več predlogov za stečaj vlaga Furs sam. V letu 2015 je to storil 178-krat, letos v prvih treh mesecih pa že 87-krat. "Velik delež dolga je v postopkih izvršbe iz naslova nepremičnin, ki ga vodijo sodišča in traja dalj časa," so pojasnili.

Furs sicer lahko poslovnemu subjektu izreče tudi prepoved opravljanja dejavnosti ali zapečati poslovne prostore, "ki je eden od strožjih ukrepov, kar pomeni, da ga uporabljamo le, ko je to treba zaradi preprečitve nadaljnjih kršitev ali odprave nepravilnosti".

Prijavite lahko tudi sami
Hkrati so opozorili, da ima po zakonu vsak delavec od Fursa pravico zahtevati, da mu ta razkrije, koliko ima plačanih prispevkov za socialno varnost, ki jih je zanj plačal, oziroma jih je dolžen plačati, njegov delodajalec ali druga oseba. Poleg tega Furs delavcem nudi še 24-urno brezplačno telefonsko linijo (080 11 22) in elektronski naslov (prijave.fu@gov.si), kamor lahko posamezniki povsem anonimno in zaupno posredujejo kakršne koli informacije v zvezi s kršitvami davčne in carinske zakonodaje, še posebej, če imajo z njimi konkretne izkušnje.

Poleg tega nas je zanimalo tudi, kako je mogoče, da nekdo na sodišču v svoj zagovor uporabi dejstvo, da prispevkov ni plačal, ker je pač izplačeval plače v gotovini, in se nič ne zgodi. Se pravi, zanimalo nas je, kako to, da sodišča ne obveščajo Fursa po nekem avtomatizmu. Očitno je to pravzaprav zelo lahko mogoče: "V primerih, ko sodišče ugotovi, da je delojemalec upravičen do plačila za opravljeno delo ali pa prejemek prekvalificira v drug, zakonsko pravilno opredeljen dohodek (npr. študentsko delo v delovno razmerje), je delodajalcu s sodno odločbo naloženo tudi plačilo pripadajočih davkov in prispevkov." Torej, delavec mora najprej dobiti tožbo, šele potem je delodajalcu naloženo plačilo obveznosti.

ZZZS: Odjava za nazaj ni nezakonita
Med kršitve pravic delavcev, kot jih opredeljuje 196. člen kazenskega zakonika pa poleg neplačanih prispevkov sodijo vsa ravnanja, ki niso skladna s predpisi o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in tako zavestno prikrajša delavca ali iskalca zaposlitve za pravico, ki mu pripada. Med tovrstne kršitelje sodijo torej tudi tisti delodajalci, ki delavcu v času bolniške odpovedo delovno razmerje s ponarejenim podpisom na sporazumni prekinitvi delovnega razmerja.

Kot so na Svetovalnici za migrante že večkrat opozorili, je ponarejanje podpisov na sporazumni prekinitvi delovnega razmerja vse prej kot nevsakdanji incident. Tak delavec je tako sredi bolniške ostal brez zdravstvenega zavarovanja. Pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa je tudi aktualna praksa odjavljanja zavarovancev za nazaj, kar je kot problematično izpostavil tudi inšpektorat za delo v svojem letnem poročilu.

Ne moremo preverjati zakonitosti odjave
Na ZZZS-ju so na naša vprašanja glede odjave zavarovancev za nazaj odgovorili, da zakonske določbe, ki bi to preprečevala, ni. Tudi zamuda roka za odjavo ni določena kot prekršek, še pojasnjujejo na ZZZS-ju in dodajajo, da gre za prekršek po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Prav tako na ZZZS-ju izpostavljajo, da ne morejo preverjati zakonitosti prenehanja delovnega razmerja, to namreč ugotavlja inšpektorat za delo, sodišče ali policija. Za nezakonito odpoved pa je določeno tudi sodno varstvo.

Podlaga za urejeno zdravstveno zavarovanje je v primeru delovnega razmerja veljavna pogodba o zaposlitvi, če so podana dokazila, da je prenehala veljati, se lahko odjava izvede tudi za več mesecev nazaj, pri čemer zakonitosti odjave, ponovimo, zavod ne preverja. Ob tem na zavodu tudi niso ugotovili morebitnih neupravičenih odjav s strani njihovih uslužbencev, ki kot poudarjajo na zavodu, letno uredijo več kot 1,5 milijona prijav in odjav.

Odjavljeni, a obveščeni
Sicer pa na zavodu pojasnjujejo, da so odjave za nazaj pogosto posledica prenosa delavcev zaradi statusnih sprememb v podjetju ali pa čakanja bodočega upokojenca ali prejemnika nadomestila za brezposelnost na odločbo. Zavod ob tem navaja, da ZZZS pošlje poziv vsakemu državljanu, ki 20 dni nima urejenega zavarovanja, s čimer je vsak delavec obveščen o morebitnih odjavah. Status zdravstvenega zavarovanja pa lahko vsakdo preveri tudi prek njihove spletne strani ali SMS-sporočila.

Na zavodu ne vedo, kolikim so zavrnili oglas
Velikokrat se pojavi tudi vprašanje, zakaj lahko delodajalci, ki sistematično kršijo pravice delavcev, vedno znova brez težav na zavodu za zaposlovanje objavljajo zaposlitvene oglase in ljudi izkoriščajo naprej.

Na zavodu za zaposlovanje so odgovorili, da njihovi zaposleni pred objavo zaposlitvene ponudbe najprej preverijo vse razpoložljive podatke o delodajalcu, in sicer prek interne aplikacije zavoda, ki vsebuje vse podatke o preteklem sodelovanju, prek javno dostopnih baz Ajpesa, portala Bizi.si, Fursa …, pregledajo pa tudi evidenco delodajalcev z negativnimi referencami.

To so delodajalci, pri katerih je bodisi delovni inšpektorat pravnomočno ugotovil kršitve delovnopravne zakonodaje bodisi jim je Furs izrekel pravnomočne kazni zaradi kršitve zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

Takim podjetjem ali posameznikom lahko zavod za zaposlovanje šest mesecev po prejemu ustreznega podatka od inšpektorata za delo, oz. v naslednjem mesecu po plačilu davčnega dolga Fursu, ni dolžen posredovati kandidatov ali objavljati delovnega mesta. Ker so v svoji aplikaciji šele pred kratkim vzpostavili možnost spremljanja zavrnjenih objav, bodo te podatke imeli šele v prihodnje.

Andrej Čebokli, Luka Lukič
Prijavi napako
Komentarji
Cervantes
# 18.07.2016 ob 07:03
Ko smo še imeli SDK v gnilem komunističnem sistemu, se kaj takega preprosto ni moglo zgoditi.
Ampak ga je Lojze moral ukiniti, le zakaj?
povratnik12
# 18.07.2016 ob 06:59
saj zakone še imamo, vendar jih zaradi nesposobnosti države in inšpekcije, ne izvajajo. država preganja kurje tatove, tam pa kjer bi morala ukrepat, pa se zaradi nesposobnosti tega niti ne loti
Ogroženi
# 18.07.2016 ob 08:13
Gradbišče v soseščini. Dve vrsti delavcev: Slovenci, po večini strojniki in Bosanci, po večini pomočniki. Čas malice: Slovenci na malico v bližnjo restavracijo, Bosanec v bližnjo trgovino po pol štruce kruha, malo piščančje salame, 1,5l Ore in se vsede na robnik na gradbišču. Zmeče sendvič vase in potem čaka na one, da se vrnejo iz restavracije (ki je v lasti lastnika gradbene firme!!).
Plače: Slovenec krepko preko jurja, Bosanec krepko pod jurjem. Dela se vsak dan po deset ur ali več, ob sobotah, če je potrebno tudi ob nedeljah in praznikih.

Lastnik: na lestvici top 100 najbogatejših slovencev.
Projekt, katerega trenutno izvajajo je gradbeni objekt, katerega nihče ne potrebuje. Je pa skorumpirana občina uspela pridobiti del sredstev od države, država od EU in zdaj bodo potrošili ta sredstva za izgradnjo nečesa, kar koristi: gradbeni firmi, ker trenutno nima toliko dela, parim občinarjem, ker od te pogače dobijo svoj delež pod mizo (niti skrivajo ne več svoja privat prijateljevanja!!).

Delavec iz Bosne bo čez par mesecev odšel domov, prišel bo drugi, gradbinec se bo izognil plačilu raznih obveznosti, ki bi jih imel, če bi imel tega Bosanca zaposlenega redno.

Vse to vedo:
- lokalna skupnost.
- gradbena stroka
- delovna inšpekcija (stranka SD katera ima roko nad delovanjem urada)
- premier vlade RS (sedanji in prejšnji) in Državni zbor
- sindikati (Lukiča in Pojetovo slišim bentiti, ostali so tiho)
- medicina dela (poškodbe, izgorelosti)

Vsi so tiho.

Zdaj pa vas, na podlagi zgoraj poenostavljenega primera in zaključka vprašam:
ZAKAJ se ne bi smel zgoditi tlačanski upor modernih hlapcev?
Zakaj bi ti ljudje še morali spoštovati zakonodajo EU in ne bi smeli fizično obračunati z vsemi temi, kateri zavestno kršijo njihove pravice in jih izrabljajo?

Samo upor delavcev in delavstva lahko kaj spremeni. Banda kravatarska ne bo nič spremenila! Ker ne dela v korist delavca ampak teh, ki so jih nastavili. To pa so tisti, ki jih izkoriščajo. Začarani krog. Miro Cerar SMC ali Matjaž Han SD so v službi kapitalizma! Če gredo naproti delavcu Bosancu, ga naročniki, ki so ju postavili v parlament, v naslednjem sklicu ne bodo več podprli in bodo izbrali drugega. Ker to vedo, raje delajo v korist tega gradbinca. On ju je podprl! On ju plačuje! On ju je nastavil.

Vsi vse to vemo. In vsi smo tiho.
Mislite, da niste potemtakem nič krivi?
Cervantes
# 18.07.2016 ob 07:46
@Skippy:
Podjetnik, ki jima denarja za plače, nima tudi razloga za obstoj.
Ppiikkaa
# 18.07.2016 ob 07:37
So tudi podjetja, ki ne plačujejo prispevkov svojim zaposlenim, torej jim kradejo, pa dobijo koncesijo od države, npr. za dimnikarske storitve. So tudi podjetja, ki ne plačujejo svojim zaposlenim, torej jim kradejo, in sodelujejo na javnih razpisih, pa jih ne izločijo iz konkurence. V petindvajsetih letih kraje so pokradli za celo premoženje in zaposlene pahnili najmanj v denarno stisko, če ne še kaj drugega. Kajti, navadni človek nima denarja, da bi plačal odvetnika, še posebej, ker se postopki nerazumno vlečejo, saj so tudi sodišča del iste zgodbe: kako okrasti navadne ljudi.
vipmit
# 18.07.2016 ob 07:24
Šest let pozneje na tisoče opeharjenih delavcev še vedno trka na vrata institucij, nepošteni delodajalci pa se kaznim uspešno izmikajo.

V enem stavku povedno vse.

Aleša Zalarja bi morali opeharjeni delavci kazensko preganjati zaradi opustitve dolžnosti v službi.
Žal nikoli videna zgodba.
M 48
# 18.07.2016 ob 07:34
Na kratko.Država je gnila z vsemi svojimi zakoni in birokrati,ki te zakone izvajajo.Imeli so vse dokaze in na koncu zgodbe je edini krivec bil žvižgač,tako,da sem se rajši preselil na drugo stran,ker žvižgač ni nek cenjen položaj,je pač bolj cenjeno,da si lopov.
Guliarth
# 18.07.2016 ob 07:03
Vsipodkupljeni.si a ta stran še ne obstaja?
Hopi
# 18.07.2016 ob 07:04
Kakšnemu izgnanemu Gašpar Gašpar Mišiču pa ste »tožilci«
hitro našli novo TEŽAŠKO DELO V 24 UR-ni
PRIPRAVLJENOSTI skromno delovno mesto DIREKTORJA.
Pa ničkoliko je takih odpisanih vsiljivih modelov ponovno
zaposlenih drugje za DIREKTORJA ali za podobna težaška dela
v kakšnih državnih funkcijah.
Guliarth
# 18.07.2016 ob 06:46
Klientiližem se splača.
Binder Dandet
# 18.07.2016 ob 08:26
"Če podjetje nima denarja za izplačilo plač s prispevki, ne gre več za kaznivo dejanje, pač pa zgolj za neizpolnitev delovnopravnih obveznosti, še dodajajo na uradu in poudarjajo, da se je to stališče izoblikovalo tudi v sodni praksi."

Če podjetje nima denarja za izplačilo plač, naj se nemudoma obvesti zaposlene in naj se ti sami odločijo ali bodo šli na zaupanje ali ne. Podjetje pa naj isti trenutek pade pod drobnogled FURS, da se zagotovi, da ne gre za izigravanje zakonodaje.
RJSlo
# 18.07.2016 ob 08:19
P. S. Zanimivo. Svetovalca pravosodnega ministra iz Nemčije ste nagnali, ker je ugotovil vzrok slabega dela sodnic in sodnikov. Stanje v sodstvu pa se, razen plač, samo še slabša. Nikomur se ne zdi čudno, da je na čelu nekdaj največjega sindikata član CK ZKS skoraj 30 let. Verjetno svetovni rekord. In kaj se zgodi s tem sindikatom? Preneha s ščitenjem delavcev in se raje usmeri v obrambo javnosektorašev. In spet vse normalno.

V SFRJ smo delavci z občudovanjem in spoštovanjem govorili o nemških sindikatih. Pričakovali smo, da bo po osamosvojitvi pot, smer in način delovanja slovenskih sindikatov podoben nemškim sindikatom. Daleč od tega. Naše sindikate so si prisvojili oziroma jih vodijo javnosektoraši.

Ste pozabili protest Murinih delavk ali Uniorjevih delavcev? Kje so bili takrat sindikalni predstavniki? Ni jih bilo.
SamoRes
# 18.07.2016 ob 08:11
Če bi hoteli bi zadeve spremenili, pa so vsi isti od Janše, Pahorja do Cerarja, ki svojemu krogu omogočajo pravne luknje. Ne vodijo oni Slovenije ampak mafijska omrežja, ki na račun izkoriščanja delavcev nesramno bogatijo.
A je težko zapret podjetje in postavit leto zaporne kazni za tiste, ki ponavljajo kršitve? Ni.
kinpur
# 18.07.2016 ob 07:06
Poskrbljeno je bilo, da so ne uki delavci imeli
več teżav in jih imajo še vedno, proti podjetnikom ,
ki imajo navodilo, kako se izogniti plačilu obveznostim.
SamoRes
# 18.07.2016 ob 08:16
In zato bi morali na ulice, pa ne gremo. Povsod sami kvazi levičarji, ki se napajajo iz EU sredstev in ki se kažejo po ljubljanskih promenadah v dizajnerskih oblačilih in z dragimi telefoni, na drugi strani pa desnica, ki ji je skrajni domet protesta tuliti Janša, Janša. Sram nas je lahko.
mb128
# 18.07.2016 ob 07:42
Eh ja no če se slučajno sprašujete zakaj je tako kot je si malo oglejte kakšna je struktura našega gospodarstva.
Sicer pa, še en dokaz da zakoni so, problem je "samo" v tem, da se ne izvajajo, vsaj v veliki večini primerov ne ali pa so kazni simbolične. Vse ostalo je en velik blablabla, tralala oz. balast, da ima plebs oz. raja kaj za govorit! Masovna psihoterapija vam rečem in temu je po vsej verjetnosti namenjen tudi ta članek! Lasnost psov je pač da ti lajajo, lasnost karavane pa je ta da gre dalje. Komentarji pod tem člankom samo potrjujejo to mojo tezo!
Mimogrede, še en razlog zakaj je tako kot je. Recimo delodajalec x že mesce ni izplačeval plač oz. plače tam so tako mizerne, da niso dobre ne za živet ne za umret. In ljudje še vedno hodijo delat tja? Zakaj žè?! Aja, pardon, sem pozabil, delo ja osvobaja mar ne!
nelon
# 18.07.2016 ob 09:24
Kriva je izključno država, ki dopušča tak sistem
alcatraz
# 18.07.2016 ob 08:26
V SFRJ smo delavci z občudovanjem in spoštovanjem govorili o nemških sindikatih. Pričakovali smo, da bo po osamosvojitvi pot, smer in način delovanja slovenskih sindikatov podoben nemškim sindikatom. Daleč od tega. Naše sindikate so si prisvojili oziroma jih vodijo javnosektoraši.

slovenski sindikati so skupek navadnih pogoltnih lumpov in čisto nič drugega.
Valentin57
# 18.07.2016 ob 08:12
"v uradu generalnega državnega tožilstva izpostavljajo, da dikcija "vedoma ne ravna po predpisih" predpostavlja na eni strani zavest o protipravnosti ravnanja (direktni naklep) in tudi možnost ravnanja v skladu s predpisi."
Davke in prispevke za zaposlene je treba plačati. To dikcijo lahko razume vsak z osnovno šolo. Vse ostalo je zavestno kršenje predpisov.
Tožilstvo in sodišča si samo umivajo roke in upravičujejo svoje nedelo.
Bivši uporabnik
# 18.07.2016 ob 09:04
Nimam pri roki linka, toda v UK dobi taksna odgovorna oseba prepoved vodenja ali ustanavljanja podjetij za 15 let. Ce prekrsi prepoved, zapor dve leti.
SamoRes
# 18.07.2016 ob 08:46
Brez direktnega naklepa ni kazni

Naj mi samo še en policist napiše kazen pa bodo morali parlamentarci pojest listek pred kamerami na izredni seji. Nikoli nisem naklepal da se bom pozabil privezat ali pa da peljem 5 na uro več.
CtrlDelete
# 18.07.2016 ob 07:41
Zunaj 35 stopinj, sonce, vročina, gradbišče, ljudje delajo, trpijo, tišina....plača bo? Nikoli ne veš. France Prešeren...a sem dobro napisal?
Atomsk
# 18.07.2016 ob 09:09
Izkoriščevalske izmečke bi morali obravnavati kot trgovce z ljudmi - ker tudi dejansko so!
alcatraz
# 18.07.2016 ob 08:25
hočem nazaj službo družbenega knjigovodstva z vsemi njenimi kontrolami.
dokler tega ne bo, bodo davčne oaze, lumparije, korupcija....
povratnik12
# 18.07.2016 ob 08:52
poglejte primer zakona o plačilih za živila: zakon pravi, da je plačilni rok najkasneje v 60 dneh. vsi vemo, da se tega ne spoštuje. ko sem to napisal ministru Židanu, mi je napisal, da nej kršitelja prijavim. Torej naj si skopljem sam jamo, saj po prijavi v Sloveniji nihče ne bo hotelveč delati z mano. ko pa sem mu napisal da je to dolžnost države, pa je poniknil in se ne javi več.
juk
# 18.07.2016 ob 10:41
Problem je z lahkoto rešljiv, vendar za to ni nobene politične volje. Ne gre se za pregon kršilcev pravic, gre se za preprečevanje kršenja pravic. Plačevanje prispevkov in plač je temeljna naloga vsakega delodajalca. Temeljna naloga države pa je, da delodajalce prisili v to. V trenutku ko nekdo ne plača prispevka se mu zapre račune, lepo se da plomba na premoženje in to je to. Simpl kot pasulj. Glede prijav berem smešne izgovore. Vsi v Sloveniji bi morali prijavljati vsako nepravilnost, brez izgovorov.
TIGR
# 18.07.2016 ob 10:28
Pač farsa od države...kjer se odvetniki obešajo na ločila, da lahko brezjajčni sodniki zadeve:
- vlečejo toliko dolgo, da zastarajo
- zaradi "pomanjkanja" dokazov postopek ustavijo
- je v zadevi upnik skorajda kriminalec, ker hoče samo svoj denar...

Ob seveda trhli zakonodaji, kjer si npr. sodišče v Celju in npr. Kopru isti člen zakona razlagata popolnoma drugače ter ob istih dejstvih pišeta za isto zadevo različni sodbi.

Butalistan de luxe!
accko
# 18.07.2016 ob 09:42
Sj če gre nek delavec ki nima velik denarja na sodišče itak ne more zmagat ker je narejen tak da se lahko podjetje pritožuje tok dolgo da primer zastara al pa se lahko zamenja ime podjetja in vsen tud če dobi tožbo ni denarja ....
fah-q
# 18.07.2016 ob 09:39
no no...trikrat v zadnjih 7 letih nisem pravočasno plačal prispevkov-svojih lastnih seveda, zaposlenih nisem nikoli imel, ker so zaslužki preveč neredni-zamujal sem mesec in pol (enkrat celo zarad težav z referenco, ko mi je netbanka zavrnila plačilo pa nisem opazil, dvakrat ker nisem dobil plačano za svoje delo po več mesecev in sem bil brez ficka s kreditom)...kaj se je zgodilo? trikrat so mi blokirali račune in ob prvi priliki pobrali saami dol vse skupaj z plačanimi pavšali, ki sta si jih pobrali tako banka kot durs...

če eni ne plačujejo redno potem očitno morajo met veze, ker mene ni nihče nič vprašal.
jaskelainen
# 18.07.2016 ob 09:22
Slovenija je to... Raj za mafijo.
Ppiikkaa
# 18.07.2016 ob 08:08
Dejstvo je tudi, da tuja podjetja redno izplačujejo plače in ne kradejo svojih zaposlenih. Skratka, delujejo se normalno.
Hopi
# 18.07.2016 ob 07:50
Sigurno si je velecenjeni ha "PACIENT" Bavčar izposloval
kakšno ha "državno" "službico". Tudi "PACIENTA" Zidarja ste
"tožilci" potuhnili v neko iz nebes poslano "anonimnost".
Kakšnega se bo že srečalo kot si.atašeja v kakšnih
skromnih toplicah na Havajih.

ukulele v stalni pripravljenosti press
peglezn
# 18.07.2016 ob 10:31
Država, ki ta sistem podpira, ne more biti drugačna kot koruptivna in klientelistična.

Ker od nategnjenih delavcev država nima ene same koristi, kvečjemu obratno. Imajo pa jih lastniki podjetij, odvetniki in podkupljeni državni uslužbenci.
MiD
# 18.07.2016 ob 09:15
Tudi zakonodaja je na tem področju problematična.
Velika napaka je dopuščanje podjetjem, da za redne dejavnosti smejo imeti podizvajalce! Ti potem brez kakršne koli kontrole kršijo zakone in kolektivne pogodbe! Najbolj pogosto je to v gradbenem sektorju, v javnih podjetjih (snaga...) v transportu, poseben problem je Luka Koper...
maximinus
# 18.07.2016 ob 08:14
nič novega.....pravzaprav,....stara zgodba, ki se vleče že leta in leta.

...a našim gradbenim baronom je treba pomagat! ...tako kot vsi ostali, ki imajo računovodje, ki jim iščejo luknje v zakonih!
RJSlo
# 18.07.2016 ob 08:03
No ja. In spet. Za potrditev trditve o najbolj objektivnih in verodostojnih informacijah bi lahko avtorja članka napisala kaj tudi o zakonodaji. In sicer o tem, da je nekdo sprejel takšno zakonodajo, ki je nekomu omogočila neplačevanje prispevkov, neizplačevanje plač oziroma vse z zamikom. In mediji so tiste zakone še hvalili.

Dejstvo pa je, da se vse to dogaja že kar nekaj let, javna skrivnost pa to, ohranjanje socialnega miru, itd. In ob tem so nekateri mastno zaslužili. Tuje plačilne liste pa v Sloveniji ne veljajo. Dejstvo je tudi, da je vsaj največji slovenski sindikat sodeloval pri teh "rabotah".

In šele ob javnem izpostavljanju "gazd" in njihovih delavcev ste se spomnili, da kršitve obstajajo? Delovno in socialno sodišče v Ljubljani bi imelo marsikaj za povedati, toda žal je ljudi strah. Problem je, ker moraš za svoje pravice najprej tožiti svojega delodajalca, potem še svojo domovino.
steiermark
# 18.07.2016 ob 10:42
Izvirni greh je zakon (odlok) mislim da Drnovškove ali Ropove vlade, ko je bil dovoljen odlog plačevanja prispevkov za zaposlene. Seveda so to takoj izkoristila velika podjetja, katera so bila "prevelika", da bi jih pustili propasti (recimo SCT). Zadeva se je izrodila in ni bila več kontrolirana. To se ne bi smelo dovoliti v nobenem primeru. Če firma nima denarja za plače in davke naj se zapre. Večina takih podjetij je bila v državni lasti! Ni mi jasno, kako tako enostavno rešljive težave ne sankcionirajo. Če nekdo ne plača prispevkov mora naslednji dan zasvetiti na SPIZU, poslati inšpekcijo in dati rok 3 dni, da se zadeva poravna. Če ne, zapreti firmo in blokirati račune. Tako delajo Avstrijci pa ni težav. Seveda je pri nas težava pri ogromno zakonih in predpisih ki prelagajo odgovornost, nesposobna birokracija pa še kaj.
povratnik12
# 18.07.2016 ob 09:54
K_ris

# 18.07.2016 ob 09:47
Prijavi neprimerno vsebino @povratnik12

Boš tudi pri vlomu čakal, da država sama ugotovi, da so te okradli? Verjetno ne. Ko ti nekdo ne plača in te s tem prav tako krade, pa čakaš ...


zdaj pa pretiravaš.govorim o kršitvah podjetij, ki so evidentne in kjer ima država možnost ukrepanja. če bi država delala kot treba bi bilo kršitev manj, saj bi to delovalo preventivno.
ni maitre
# 18.07.2016 ob 09:49
Če podjetje nima denarja za izplačilo plač s prispevki, ne gre več za kaznivo dejanje, pač pa zgolj za neizpolnitev delovnopravnih obveznosti, še dodajajo na uradu in poudarjajo, da se je to stališče izoblikovalo tudi v sodni praksi. Super, naj "država" ne plača prispevkov sodnikom, fursovcem, inšpektorjatom in ostalim javnosektorašem pa da jih vidim
povratnik12
# 18.07.2016 ob 09:39
K_ris

# 18.07.2016 ob 09:28
Prijavi neprimerno vsebino

dolžnost države je da preprečuje, da do kršitev prihaja, s tem da preverja, ali gospodarski subjekti spoštujejo zakonodajo, ne pa da čaka ali so kršitve storjene in ukrepa le, če kršitelja nekdo prijavi.
to je bil primer SDK v nekaterim tako grozni Jugi. Tam so hodili inšpektorji po podjetjih brez prijav.
tudi v razvitih državah država ne čaka, da do kršitev prihaja in ukrepa šele ko jih kdo prijavi
Aeda
# 18.07.2016 ob 08:41
@povratnik12 in ostali: OGLEJTE si zakonodajo! Ta je slaba, nepovezana in DOPUŠČA možnost, da jo vsak sodnik razume in UPORABLJA po svojih pogledih in razumevanju.
Krivi so zakonodajalci, samo en primer: >>Kako je mogoče, da nekdo ne plačuje prispevkov in ostaja nekaznovan? Razlog je v interpretaciji 196. člena kazenskega zakonika, kjer v uradu generalnega državnega tožilstva izpostavljajo, da dikcija "vedoma ne ravna po predpisih" predpostavlja na eni strani zavest o protipravnosti ravnanja (direktni naklep) in tudi možnost ravnanja v skladu s predpisi.<<
alcatraz
# 18.07.2016 ob 08:28
Če bi hoteli bi zadeve spremenili, pa so vsi isti od Janše, Pahorja do Cerarja, ki svojemu krogu omogočajo pravne luknje. Ne vodijo oni Slovenije ampak mafijska omrežja, ki na račun izkoriščanja delavcev nesramno bogatijo.

Samores, jaz verjamem, da so ta mafijska omrežja tako močna in vsemogočna, da so sposobna groziti z odvzemom življenja. In verjamem, da se je ravno to dogajalo Duletu, kar je potem rezultiralo v njegovem odstopu.

Če smo tako daleč, potem nam ni pomoči.
Ne bo ničveč pomagalo, tudi če se preselimo na ulice.
cairns
# 18.07.2016 ob 17:02
Pregon kršilcev pravic delavcev: Veliko kršilcev, malo kazni in šibek pregon zlorab

Zato pa imamo veliko debelih kuvert v žepih tistih ki bi morali kršitve preganjati.
Bivši uporabnik
# 18.07.2016 ob 13:41
Furs takoj reagira, ko gre za par evrov pri posameznikih, pri lastnikih podjetij pa dopušča, da nastane npr. 12-milijonski dolg, ki celo zastara! To mi je velika uganka.
Še vedno imam v spominu dokumentarec Jelenee Aščić, kako so te reči urejene v Avstriji, kjer se zbornica usede na denar podjetnika, če ni pravočasno vse poravnano in delavci ne dobijo plač. Ali pri nas tega res ni mogoče doseči? In če ni, zakaj ne? Zadnjič sem prebral, kakšne blage kazni so poslanci sprejeli za tiste, ki verižijo podjetja in jih primerjal z britansko zakonodajo. Dobil sem občutek, da se poslanci dobesedno norca delajo iz ljudi.
Sem pa poslušal na tretjem kanalu, ko je neki poslanec pojasnjeval, kako se je pri nas prepisovala zakonodaja iz avstrijskega in nemškega pravnega reda, vendar tako, da so dele, s katerimi bi malverzacije lahko preprečili, izpustili, prav tako tudi kazenske določbe.
Nedvomno imata največ zaslug Drnovškova in Ropova vlada. Vprašam pa se, kaj je počela pravna oz. zakonodajna pravna služba našega parlamenta, da na to ni opozarjala?

Potrebovali bi peščico kompetentnih pravnikov in novinarjev, da sestavijo navzkrižni seznam seznam zakonodajnih členov in zakonov, ki omogočajo to nekaznovano norčevanje iz ljudi. Na posebnem portalu, ki bi se ga dopolnjevalo. S tem bi se morda dalo poslance prisiliti v bolj transparentno odločanje.
kromo-som
# 18.07.2016 ob 10:10
V mafijski državi velja pravna država samo za male ljudi, vključno z malimi podjetniki. "Elita" (= mafija) je izven zakona.
povratnik12
# 18.07.2016 ob 09:45
K_ris

# 18.07.2016 ob 09:43
Prijavi neprimerno vsebino

v tem primeru, da država ne ukrepa prej, gre samo za prelaganje dgovornosti na državljane , saj če nihče ne prijavi, potem se pač njih ne tiče. državljani so pa krivi, ker ne prijavijo.
Epafrodit
# 18.07.2016 ob 09:38
Veliko kršiteljev, malo kazni in šibek pregon zlorab........

Vrana vrani ne ....
mb128
# 18.07.2016 ob 09:06
Ups Mindmaster, mar smo že prišli tako daleč da je že plača, vsaj za nekatere postala le socialen transfer?!
Če jo/ga sploh dobijo seveda!
firtoh
# 18.07.2016 ob 18:01
No poslanka SMC,ki kot direktorica(zdaj bivša) trboveljskega CSD,ni plačevala prispevkov zaposlenim in šušmarila z denarjem,je še kar poslanka.Vsaj na portalu DZ.
mmeeddoo
# 18.07.2016 ob 16:33
Mar nisem ravno malo prej bral tukaj članek, kako smo v Sloveniji vsi zadovoljni, ker da se cedita med in mleko? Da imamo boljše plače, da si več privoščimo in na splošno bolje živimo?

Kaj je mediji?Že sami ne veste več, kaj bi pisali? Tisto kar so vam naročili/plačali ali tisto kar je res?
Kazalo