Foto: BoBo
Foto: BoBo

Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana se je po besedah generalnega direktorja UKC-ja Ljubljana Marka Juga s predstavnikom ministrstva za zdravje, državnim sekretarjem Marjanom Pintarjem in uradom za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu sestalo na delovnem sestanku v sredo. Temi sestanka sta bili izvajanje ključnih naložb in predstavitev analize razlogov za skoraj 30-milijonski primanjkljaj v prvih osmih mesecih letošnjega leta.

Jug je državnemu sekretarju pojasnil notranje in zunanje dejavnike za primanjkljaj. Med notranjimi dejavniki je navedel problem obračunavanja zdravstvenih storitev. Tega v kliničnem centru po njegovih besedah verjetno ne izvajajo dovolj dosledno, kar pomeni, da v sisteme ne vnašajo čisto vseh parametrov, ki vplivajo na težo obračunane uteži, to pa pomeni manjše prihodke.

Težavo rešujejo, v treh mesecih napoveduje vzpostavitev sistema, ki bo tudi s pomočjo umetne inteligence skrbel za čim bolj korektno in učinkovito vnašanje opravljenih storitev.
Juga sicer skrbi, da se bolnišnice vedno bolj ukvarjajo z modeli obračunavanja in iščejo mehanizme, kako čim "dražje prodati pacienta" Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kar pa ne odraža nujno zahtevnosti pacienta in ne pripomore h kakovosti storitve.

Dodatno je stanje zapletla letošnja sprememba načina obračunavanja z uvedbo novega sistema, ki pred uvedbo po njegovem mnenju ni bil ustrezno preverjen in so mu zato v UKC-ju nasprotovali. "Če smo prišli tja, da cenimo bolnišnico predvsem po tem, kako obračunava, namesto kakšno in koliko storitev izvede, smo zabredli v popolnoma napačno smer," je poudaril.

Jug zagotavlja, da bodo v UKC-ju Ljubljana opravljene zdravstvene storitve obračunavali korektno in ne bodo zlorabljali sistema. Interes ZZZS-ja je po oceni Juga, da bolnišnici plača čim manj, v UKC-ju Ljubljana pa si želijo, da bi bile storitve ustrezno ovrednotene, saj sicer najtežjih storitev ne bo mogoče opravljati.

To je po njegovem mnenju mogoče zagotoviti le na način, da bi nadzor nad kodiranjem in obračunavanjem opravljenih zdravstvenih storitev opravljal neodvisni izvajalec, in ne ZZZS-ja, cilj pa bi moral biti enak in pravičen način oddajanja podatkov o opravljenih storitvah vseh zdravstvenih izvajalcev. Tako je po njegovih besedah sistem urejen v Nemčiji.

Med zunanjimi dejavniki za finančni primanjkljaj pa je izpostavil problem podplačanosti nekaterih zdravstvenih storitev in nepretrgano zagotavljanje urgentne dejavnosti.
Jug meni, da je z analizo in ukrepi za obvladovanje zunanjih in notranjih dejavnikov UKC-ju Ljubljana uspelo prepričati ministrstvo za zdravje. Delovni sestanek tako ni šel v smeri iskanja sanacijskih ukrepov, ki bi lahko prizadeli neprekinjeno zagotavljanje vseh zdravstvenih storitev, saj bi v tem primeru morali zmanjšati obseg dejavnosti, ki prinašajo negativen rezultat, in sicer urgentno dejavnost ter najzahtevnejše operativne posege.

Dokler bo direktor, pa Jug zagotavlja, da teh, za ljudi zelo pomembnih dejavnosti kliničnega centra ne bodo ukinili. "Mi smo tukaj zato, da zdravimo, ne da ustvarjamo dobiček," je poudaril.

"V ameriškem prostoru se je medicina razgradila, ko so bolnišnice začeli voditi ekonomisti, ki so v vsakem pacientu in obravnavi iskali možnost dobička," je opozoril in dodal, da so na ta način storitve postajale vedno dražje, kakovost pa so zanemarili.