Sto škatel cigaret na prebivalca prodajo slovenski gostinci in trgovci, v državni proračun pa gre samo od trošarin 418 milijonov evrov. Novi zakon bo trg postavil na glavo.

Država bo cigarete še podražila. Za koliko, je stvar zadnjih vladnih uskladitev, preostali ukrepi, ki vključujejo novo embalažo, ostrejše zahteve glede gostinskih vrtov in licenčnine za prodajalce, pa so večinoma že usklajeni. Tobak je po podatkih Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja vsako leto usoden za 3.600 prebivalcev Slovenije. Samo za pljučnim rakom, ki ima visoko smrtnost, jih letno zboli 1.300. Onkologinja Mojca Unk pravi, da kadilcev ne obsoja, ji je pa jasno, da se bodo ona ali njeni kolegi slej ko prej srečali z večino.

Kadilce bi prepričal obisk onkologije
"Če so čisto mladi, vem, da ne bodo kmalu prišli k meni, da je tveganje majhno. Pri tem pa je velika verjetnost, da bodo po šestdesetem letu prišli k meni," pravi zdravnica Onkološkega inštituta v Ljubljani. Kot je povedala, bi prav obisk njihove klinike najbolj pomagal kadilcem, da bi se odrekli kajenju, saj povzroča bolezni, ki so velika obremenitev tako za obolele kot za svojce.

"Vsak naj se odloči sam"
"Cigarete škodijo zdravju, to je dejstvo. Želimo, da se vsak posameznik odloča sam. Nočemo nadzora države, ker danes so to cigarete, jutri bo pivo ali vino, sladke pijače, maščobe in tako naprej," pravi generalna direktorica Tobačne Ljubljana Pia Barborič Jurjaševič. V času priprave zakona so predstavniki Tobačne Ljubljana, ki pokriva približno štiri desetine slovenskega trga, obiskali večino predstavnikov države, ki so vplivali na zakon.

Tobačna Ljubljana: Nismo tajna loža, delujemo transparentno
Opozarjajo, da je enotna embalaža, ki jo predvideva zakon, "darilo za preprodajalce", saj bo po njihovi oceni zacvetel črni trg, ker bo ponarejene cigarete veliko lažje prikrivati. Državi so z obiski skušali povedati, naj se namesto k prohibiciji raje usmeri k vzgoji najmlajših. "Tukaj ni tajnih lož, skrivnih pogovorov, nobenih pogodb z ljudmi, ki se pojavljajo v javnosti. Delamo transparentno," pravijo v Tobačni. Po podatkih protikorupcijske komisije so v zadnjih dveh letih različni deležniki in lobisti obiskali državne organe zaradi tobačnega zakona kar 166-krat.

(Ne)življenjski zakon

Med lobiste so vpisani tudi gostinci. Gostinec Srečo Kunst iz Krškega pojasnjuje, da je zakon preprosto neživljenjski. Kot zaprt prostor, kjer bo po novem prepovedano kaditi, se šteje tudi vrt pred njegovo restavracijo, ki ima pomično tendo in z nižjo ograjo ter trto zaprti dve stranici. Najbolj ga jezi, ker je takšno teraso v skladu s predpisi postavil prav pred enim letom. "In zdaj mi nekdo prepove. Pred enim letom je bilo ok, zdaj bo nekdo rekel, naj ne zaprem, da ne ustreza zakonom," je kritičen Kunst.

Licenčnina kot nov davek

Dodaten udarec za gostince bo uvedba licenčnin. Okoli 200 evrov na leto bi država zaračunala vsem, ki bi prodajali tobak, in tako naj bi izboljšali nadzor. "Kdor krši, naj mu vzamejo dovoljenje. Ne pa licenčnine, to je licemerstvo. To je spet nov davek," pravi Kunst, ki mu že zdaj številni gostje odhajajo čez mejo na Hrvaško. Ne zaradi cen, temveč zaradi liberalnejšega kadilskega zakona, je prepričan. Novi zakon lahko takšen izgon gostov še pospeši, napoveduje.

Država je večino pripomb gostincev in tobačne industrije zavrnila. Na ministrstvu poudarjajo, da je cilj le eden - zmanjšanje potrošnje tobačnih izdelkov za 30 odstotkov do leta 2025. Prav vsi ukrepi temu sledijo. Slovenija spreminja zakonodajo zaradi sledenja evropski direktivi, vendar je predlagani zakon na več mestih še veliko strožji od evropskih zahtev.