Zdravje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 28 glasov Ocenite to novico!
Podkast GovoriMolk
Odprto in brez zadržkov so o težavah z depresijo in zdravljenju spregovorili Mateja Mlakar, Tanja Habjan, Nace Junkar in psihiatrinja prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
       Nisem vedela, da depresija boli. To je strašna bolečina.       
 Mateja Mlakar
       Ko sem zbolel, nisem vedel, kaj mi je. Pogovarjal sem se lahko samo z najtesnejšimi prijatelji, pa še to ne veliko. Tri mesece nisem vedel, kaj je narobe z menoj.       
 Nace Junkar
       Zadnja faza je bila, ko sem nekam šla, pa nisem vedela, kam. Po obvoznici sem se peljala že tretjič in nisem vedela, kam sem namenjena.       
 Tanja Habjan
Miša Molk in Nace Junkar
Pomembno je misliti tudi nase, se imeti rad, saj je naše življenje premiera brez reprize, skušajmo poskrbeti zase in se kdaj tudi odpočiti, si vzeti čas zase in pozabiti na listek, kje piše, kaj vse bi morali še odkljukati danes. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Podkast Govori molk o depresiji
Odkrito o depresiji v podkastu Govori molk z Mišo Molk. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Dodaj v

Depresija, prosim spusti me iz rok!

Podkast (5) Govori molk/z Mišo Molk
15. februar 2017 ob 06:18
Ljubljana - MMC RTV SLO

Prazen pogled, utrujenost na obrazu, prazna duša, brez čutenj in zaznav. Tema. Brezup. Ne moreš predvideti, kdaj bo prišla. Včasih je niti prepoznaš ne. Je pa še vedno, kot veliko drugih duševnih motenj in bolezni, stigmatizirana.

Na človeka z depresijo še vedno gledamo z nekoliko nezaupanja. Če naredi kaj, kar nas preseneti, ali če česa ne naredi tako, kot smo pričakovali, že mislimo, da je vzrok takemu vedenju depresija. Če bi se to zgodilo nekomu drugemu, ki depresije nima, bi seveda njegovo vedenje mirno spregledali.

Seveda se človek vpraša, ko mu uspe prepoznati depresijo, zakaj se je pravzaprav naselila vanj. Ne obstaja en sam vzrok. Lahko gre za stres, za obilico dela, ki ga ne zmoreš več, morda je vzrok smrt bližnjega, morda želimo vsem ustreči in vse narediti najbolje, kar se da in je razkorak med našimi lastnimi pričakovanji in dejanskostjo prevelik, tako velik, da postane silno boleč. Lahko se začnejo oglašati neprijetni dogodki iz preteklosti, ki so že kdaj poprej zavozlali našo dušo. Morda smo s kom v nerazrešenem konfliktu ... Še veliko bi lahko naštevali ... Ampak vsak človek je unikum, vsak doživlja samega sebe in okolje drugače. Zato se tudi na izzive življenja odziva vsak drugače.

Odkrito o depresiji v podkastu Govori molk/z Mišo Molk. Vabljeni k poslušanju.

Dejstvo je, da se nam en steber poruši, in če imamo le en steber, na katerega se opiramo, se zrušimo. Ne moremo iskati krivca za depresijo, še najmanj okriviti človeka, ki to bolezen ima in se z njo vsak dan sproti bojuje proti lastni bolečini in otopelosti.
Izjemno težko je ljudem, ko živijo z depresijo. Težko je razumeti njihovo temo, brezvoljnost, obup. Zato lahko sodimo popolnoma napačno o njih. Zdi se, da so leni, da se jim nič ne da, da so namenoma brezbrižni, v resnici pa jih je ena sama skrb.

Prav tako, kot smo lahko zadržani do ljudi z depresijo, imamo predsodke tudi do zdravljenja motnje z antidepresivi, čeprav zazdravljeni bolniki, ki so trpeli za hudo depresijo, sami povedo, da brez zdravil ne bi šlo, da bi zagotovo popolnoma obupali.

Iz Podkasta Govori molk o depresiji:

.

Mateja Mlakar: Pri meni se je začelo z anksiozno motnjo. Kadar sem hotela iti ven, sem nenadoma dobila vročino. In bila sem zelo utrujena …

.

Nace Junkar: Antidepresiv ne prime takoj. Jaz sem prehitro nehal jemati zdravila, ker sem mislil, da sem ozdravljen. Zato sem hitro pristal na psihiatrični prvi pomoči.

.

Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek: Za bolezen gre takrat, kadar ima človek zaradi nenehnega depresivnega razpoloženja ali pomanjkanja energije težave. Da ne more opravljati svojega dela, in to več kot 14 dni skupaj.

.

Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek: Človek ima lahko v življenju preveč priložnosti in jih želi izkoristiti. Tudi to lahko vodi v depresijo.

.

Tanja Habjan: Niti jaz sama niti moja okolica ni prepoznala, da sem bolna. Moja izhodiščna diagnoza je bila izčrpanost in depresija. Delala sem do onemoglosti, padla dol in jedla.

Zdravljenje depresije je dolgotrajno, odvisno seveda, v kako hudi obliki se je pojavila. Pri vsakem človeku se pokaže drugače, nimajo vsi ljudje enakih simptomov. Zato je nujno, da zdravniku povemo vse podrobnosti doživljanja te duševne motnje. Dejstvo je tudi, da se ljudje različno odzivamo na oblike zdravljenja.

Veliko pomagajo tudi pogovori, telesna dejavnost, sprehodi v naravo, a kaj, ko takrat človeku ni do tega, saj se izogiba stiku z ljudmi in se še iz postelje težko dvigne. Popolnoma izgubi voljo do

življenja in opusti celo tiste dejavnosti, ki jih je prej opravljal z največjim veseljem in so ga navduševale. Kolegica mi je pripovedovala, da je vsak dan začutila novo zmago, že ko ji je uspelo odnesti smeti, kaj šele, ko se je po dolgih mesecih sama odpravila v trgovino. In tako je vsak dan naredila kakšen korak več. Prav ti mali koraki, a velike zmage, so ji počasi začeli vračati izgubljeno samozavest.

Pomembno je misliti tudi nase, se imeti rad, saj je naše življenje premiera brez reprize, skušajmo poskrbeti zase in se kdaj tudi odpočiti, si vzeti čas zase in pozabiti na listek, kje piše, kaj vse bi morali še odkljukati danes. Predvsem pa se ne smemo zapreti vase, umik vase je simptom depresije, ne pa njeno zdravilo.

Društvo DAM – društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami: www.nebojse.si.

Čeprav sem zgoraj napisala, da je depresija še vedno precej stigmatizirana, lahko moji sogovorniki potrdijo ravno nasprotno. Odprto in brez zadržkov so spregovorili o težavah z depresijo in zdravljenju Mateja Mlakar, Tanja Habjan in Nace Junkar, povabilu pa se je odzvala tudi psihiatrinja prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek in delila z nami dragocene izkušnje iz svoje prakse z obolelimi za depresivno motnjo.

Miša Molk, TV Slovenija
Miša Molk in Nace Junkart
Podkast GovoriMolk
Nace Junkar in Tanja Habjan
Tanja Habjan
Nace Junkar
Mojca Zvezdana Dernovšek
Mateja Mlakar
Miša Molk, Mateja Mlakar in Mojca Zvezdana Dernovšek
Prijavi napako
Komentarji
luckyss
# 15.02.2017 ob 07:46
Depresija je bolezen, ki jo ustvarja sistem v katerem živimo...
Beda današnje družbe in nemoč da bi pozitivno razmišljajoč slehernik lahko na to sploh vplival, kljub "demokraciji" je med glavnimi "sejalci" te epidemije..
Tudi mediji, ki stalno težite z "resnicami" s katerimi se 90% prebivalstva ne strinja ste precej krivi...
Skratka, depresija je bolezen družbe in ne posameznikov...
grapar
# 15.02.2017 ob 06:35
Zanimiva tema. Predvidevam, da je stik z naravo tudi v preventivnem smislu pozitiven glede preprečevanja depresije. Narava je namreč eden tistih stebrov, ki nikoli ne razočara.
Celjan27
# 15.02.2017 ob 07:18
Poznam dva fanta okoli 40 let, ki ze 15-20 let sploh nista stopila iz hise. Verjetno tudi neke vrste depresija?
izo
# 15.02.2017 ob 11:33
za depresijo ni boljsega zdravila kot delo v naravi...prekopat vrt...pocistit okolico...prebarvat ograjo...soseda povabit na kozarcek...zeno razveseliti z kopanjem v termah...ogromno priloznosti...a tega se zavedas sele, ko svobodo in mir izgubis zaradi norih glav ki zelijo vojno.

ja, seveda, ko bi bilo res tako simpl..
Nikec3
# 15.02.2017 ob 09:20
Za obvladovanje/premagovanje depresije je ključno poznavanje samega sebe. Vzroki za nastanek so ponavadi različni, ampak ponavadi gre za neko opcijo, da posameznik dela dalj časa stvari, ki jih sploh ne želi početi. Najhuje pri tem je, da sploh ne ve, da določenih stvari ne počne rad.

Na kratko - pride do prevelikega razkoraka med tem "kaj bi človek rad bil" in "kaj človek je". Nisem znan kot velik kritik sistema, a v tem primeru je glavni vzrok za rast obolelih za depresijo zagotovo sistem v katerem živimo. Nekateri si naložijo preveliko breme, postanejo obsedeni s tem kaj vse bi morali biti, kaj vse bi morali početi, kaj drugi pričakujejo od njih. In ko dalj časa delaš stvari, "ker jih je pač potrebno" povsem izgubiš kompas kaj si v resnici želiš, s tem pa se poveča tudi tveganje za razvoj depresije.
JackAce
# 15.02.2017 ob 09:13
Sem dal skozi. Sicer v okviru "burnouta", katerega sestavni del je tudi depresija. Res je huda jeba, ko si v taki situaciji. Ampak, to je hkrati priložnost, da sam pri sebi razčistiš nekatere stvari, ugotoviš prave vzroke za takšno stanje svoje psihe in UKREPAŠ!
Samo s tableti pa jamranjem se ne spremeni nič. Bistveno je, da se premakneš in premagaš strah pred delanjem napak. Velikokrat je ravno strah pred napakami in obsojanjem okolice največji faktor. Ampak, če malo obrneš logiko so lahko napake izredno koristne. Napake so namreč najboljše priložnosti za učenje in sestavni del vsake spremembe. Zato kar pogumno. Kar ne ubije, ojača! To drži.
mlamat
# 15.02.2017 ob 08:35
@Celjan27

Povsem ti verjamem. Gre za tzv. "hikikomorije".

Tudi jaz sem bil kakšni dve leti tak, ko nisem mogel najti zaposlitve.
Krimsky
# 15.02.2017 ob 09:45
Kriterij za depresijo je torej, da nekdo "ne more opravljati svojega dela, in to več kot 14 dni skupaj." In tisti, ki vsako jutro vstanejo in gredo 'opravljati delo', da lahko grajski gospodi odplačujemo cca milijardo za desetino [obresti] – nimajo depresije.
~
Prilagoditev patološkim razmeram štejemo za zdravje, upor organizma zoper taiste razmere pa za bolezen?

A ne bi veljalo to dvoje zamenjati?
pozitivnisvet
# 15.02.2017 ob 11:20
Velik krivec za več depresije nosijo mediji (žal spet). Sodobna depresija je obrambni mehanizem telesa pred normami družbe.

Si čist povprečen človek, ki ti ne manjka nič osnovnega, vendar vidiš po televiziji ali na internetu ljudi, ki imajo denar, večji uspeh, več od tebe, pa čeprav je tudi tvoje čisto dovolj. Ampak ljudje smo ljubosumna bitja in hočemo to kar sosed, hočemo vedno več. V filmih ti govorijo, da je tvoje življenje ničvredno, če ne narediš "nekaj večjega". Če nisi uspešen umetnik, športnik, doktor. Včasih so bili normalni poklici spoštovani oz. se ni govorilo o njih slabo (pač služba kot služba za preživetje). Madona, zdaj v filmih že slišiš, da si skoraj ničvreden, če si samo učitelj osnovnošolskih otrok ali delaš v pisarni, nimaš nevemkake izobrazbe in dobre hiše. Da s tem zapravljaš življenje. Vedno bolj se promovira v filmih tudi razvrat, seks, droge. Če nisi imel tega, je tvoje življenje dolgočasno. Ljudje hočejo vedno več in potem smo nezadovoljni, če vidimo, da nimamo vseh teh dobrin kot večina oz. kar bi naj morali počet kot narekujejo mediji. Zakaj so kaki reveži v Afriki ali Indiji verjetno bolj srečni kot povprečni ljudje na zahodu? Ker nimajo dostopa do teh vsebin in se ne zastrupljajo s tem, ker to je droga oz. svet, ki še na srečo ni prišla do njih. Na prvi pogled izgleda kot da rabimo nekaj več v življenju, velik uspeh, denar, da potujemo, droge da doživimo nekaj več. Po drugi strani, pa te nič ne izpolnjuje tako kot sprehod v naravo s punco, živali, otroci, uživanje v glasbi in cartanje v postelji z fajn osebo.
Srečni Luka
# 15.02.2017 ob 07:09
Z depresijo je treba živet in v depresiji se je treba ponovno najti.
Miša Molk
# 15.02.2017 ob 18:00
@pozitivnisvet: zahvaljujem se za vaš komentar, ki zagotovo nosi tudi del resnice. Kaj pa potem tisti ljudje, ki imajo to, kar ponujajo mediji, imajo materialne dobrine, družino, itd., pa vseeno zapadejo v depresijo? Ni vse enoznačno, ker smo zelo različno bivajoča in različno čuteča ter različno razmišljujoča bitja.
tocco
# 15.02.2017 ob 14:24
Lepo vsaj nekdo javno deli svoje izkusnje
1970b
# 15.02.2017 ob 13:04
Največja umetnost v življenju je kako se prepričati, da ima življenje smisel, čeprav se globoko v sebi zavedaš, da vse skupaj nima smisla.

Zdi se mi, da je recept dokaj enostaven.

Ne sprašuj se o smislu, ampak živi življenje, neodvisno od tega "kakšne karte si dobil".
dharma
# 15.02.2017 ob 08:38
luckyss
Da o sistemu zdravljenja niti ne bomo...
JackAce
# 15.02.2017 ob 11:46
Dejstvo je, da je sedanji tempo življenja in okolica velik vzrok za epidemijo depresije, anksioznosti, pregorelosti, ... Ampak na žalost težko pričakujemo, da se bo svet okoli nas začel obračati počasneje zato se bo treba prilagoditi. Je pa velik problem, ker vse več ljudi sploh ne zna pogledati nekoliko pod površje problemov, da bi prišli do izvora problema. Posledično ga niti ne znajo rešiti, ker ne znajo odstraniti sprožilca. Vse nekaj na hitro in površinsko. Tega je vse več.
pogled
# 15.02.2017 ob 10:32
Dober izbor teme, ker je to že zdaj velik problem, ki postaja iz leta v leto vedno večji.
Ivo Lola
# 18.02.2017 ob 09:43
Depresija je v prvi vrsti bolezen družbe, ki se potem odraža na posameznikih. Zdajšnja družbena ureditev dobesedno ustvarja depresijo po tekočem traku.

Večna negotovost, skrajno izkoriščanje na delovnem mestu, naraščajoča revščina, v katero se pogreza tudi srednji razred, breperspktivnost, prekarnost...

Dokler bo po naši deželi pustošil neoliberalizem, bo pogostost depresije samo naraščala.
Althusius
# 16.02.2017 ob 09:45
Depresija je pomanjkanje ljubezni do življenja, ko te pri življenju drži le še to, da se ne upaš ubiti. Poti do smisla in do tega, da vzljubiš samega sebe takšnega kot si, da si ne želiš postati nekaj kar nisi, vedno obstajajo, le obupati ne smeš. Tablete in par psihiatrovih besed na viziti, po lastnih izkušnjah, pa žal niso ravno prava pot do tega.
evaevi
# 16.02.2017 ob 10:34
Škoda, da niste povabili zraven Anite Ogulin,
ki ima iz krvave prakse marsikaj povedati o depresiji in samomorih zaradi revščine
tu in zdaj.
luckyss
# 16.02.2017 ob 08:15
@Miša Molk
Seveda ni vse enoznačno, se strinjam..
Vendar je depresija verjetno bolj navzoča med tistimi, ki nimajo za dostojno preživetje, kot med tistimi ki imajo vsega na pretek..
Lahko bi rekli celo, da je depresija med reveži logična posledica stanja, tista med premožnimi pa psihična bolezen..
Pri prvih se to zdravi z normalizacijo pogojev za življenje, pri drugih pa s tabletkami..
Sam sem bolj za alternativno zdravljene na ta način, da tisti ki imajo vsega preveč zamenjajo s tistimi, ki nimajo ničesar...
No, pa je še meni uspel prispevek na vašem nivoju :))
polarisprox440
# 15.02.2017 ob 08:40
luckyss TOČNO tako!
evaevi
# 16.02.2017 ob 10:29
Vendar je depresija verjetno bolj navzoča med tistimi, ki nimajo za dostojno preživetje, kot med tistimi ki imajo vsega na pretek..
Lahko bi rekli celo, da je depresija med reveži logična posledica stanja, tista med premožnimi pa psihična bolezen..
Pri prvih se to zdravi z normalizacijo pogojev za življenje, pri drugih pa s tabletkami..
Sam sem bolj za alternativno zdravljene na ta način, da tisti ki imajo vsega preveč zamenjajo s tistimi, ki nimajo ničesar...


luckyss,
lepo si razložil vnebovpijoče dejstvo.
Balaš Junior
# 15.02.2017 ob 14:47
Ce je kdo za resno debato, predlagam tale radikalen pogled: ali ima depresija evolucijski namen?

Ljudje smo vec tisocletij ziveli v razmeroma majhnih, mocno povezanih in soodvisnih skupnostih. Sorodniki so pogosto ziveli v skupnih gospodinjstvih ali v ozji soseski - da ''kri ni voda'' je takrat veljalo bistveno bolj kot zdaj.

Depresija utegne imeti dva evolucijska namena:

1. Nacin opozoritve na zelo zelo resno tezavo sibkejsega clana druzine/skupnosti: Najmocnejsi moski so svojo voljo lahko vedno uveljavili s surovo silo - kadar sta se srecali dve taki sili, je ena zmagala, druga pa se je morala prilagoditi ali pa seliti. Sibki, bolehni moski, se bolj pa zenske, pa svojih interesov niso mogli uveljavljati s silo, pac pa so se morali veliko vec prilagajati. Kadar so zahtevane prilagoditve bile tako neprijetne, da posameznik raje ne bi zivel, je padel v depresijo z moznostjo samomora in pogosto tudi s poskusi samomora. Avtoriteta v skupnosti - ali oce, ali kaksen drug poglavar - je tako dobil signal, da utegnejo sibkejsega clana izgubiti, da je nekaj res hudo narobe. In v tistih casih je skoraj vsak par rok nekaj stel, vsaka maternica pa je stela zelo veliko. Takrat prezivetje ni bilo samoumevno.

cost/benefit analiza nam pomaga razumeti drasticno reakcijo psihe: poskus samomora je zelo riskantna stvar - in ravno zato se skupnost problema resno loti - ker pac nekdo je tako dalec, da je pripravljen umreti. Ce nekdo samo jamra in se pritozuje, hkrati pa uboga in se naprej funkcionira, ocitno ni tako hudo - ker to itak vsi pocnemo. Zato je funkcija depresije uporabno sredstvo sibkejsih clanov skupnosti, kadar se znajdejo pod izjemnim pritiskom.

Raziskave so pokazale, da tudi v sodobnosti za depresijo trpijo predvsem fizicno sibkejsi ljudje. Hkrati so pokazale tudi, da je depresija po enakovrednih stresnih dogodkih (locitev, smrt bliznjega, izguba sluzbe, huda bolezen ipd.) VELIKO REDKEJSA pri tistih, ki nimajo prijateljev/sorodnikov, ki bi jih skrbelo za njih. Ce nimas nikogar, ki bi ga skrbelo zate, ti depresija nic ne hasne - nobody cares. Veliko pogosteje padejo v depresijo ljudje, ki imajo starse/partnerja/dobre prijatelje, ki jim zaupajo in za katere verjamejo, da bodo pomagali. Vem da se slisi kruto in kontraintuitivno in celo preracunljivo, ampak je res tako. Ne nujno na zavedni ravni. Kdor nima supporta, si depresije ne more privosciti - ali bo umrl, ali pa bo moral hitro splezati ven.

2. smrt z namenom izboljsanja situacije za sorodne gene:
Ker so skupnosti bile majhne in revne, velikokrat dejansko ni bilo dovolj hrane in toplote in varnosti za vse. V takih razmerah se je samomorilnost tistih, ki so bili samo breme, evolucijsko splacala. Ce je v neki skupnosti odmrl ostareli ali oboleli clovek, za katerega ni bilo vec moznosti, da bi se kdaj rojeval ali prispeval k preskrbljanju mlajsega rodu, je to koristilo njegovim sorodnikom - ena usta manj za nahranit, en problem manj za vse. Nekoristen clovek je ''naredil mesto'' ostalim - to se mu je evolucijsko splacalo - njegovim genom se je splacalo - ker je tako pomagal izboljsati razmere prav svojim genom, saj so najpogosteje skupaj ziveli ravno ljudje s sorodnimi geni.

Depresija kot evolucijsko orodje je danes seveda precej neuporabna - prvic zato, ker ne zivimo vec v tako sorodnih skupnostih, ker vase okolice zelo verjetno ne skrbi za vase dobro. Drugic zato, ker s smrtjo nikakor ne pripomoremo h kaj boljsem zivljenju mlajsega rodu, ker pac ne zivimo v tako obupnem pomanjkanju. Podobno kot je neuporabno nase noro hrepenenje po ogljikovih hidratih in drugih sladkorjih - vcasih je bilo super, hitra in lahko presnovljiva energija za dnevne napore - danes pa je v hladilniku 24/7, mi pa se redimo.

Skratka, depresija utegne imeti bistveno manj s televizijo in mediji in kapitalizmom in tem a vas je foter tepel in mati zanemarjala... in bistveno vec z naso naravno genetsko ustrojenostjo, da v primeru da smo sibkejsi clen neke ozje skupnosti, uporabljamo depresijo tako, kot dmocnejsi clani svoje misice - da bi nekaj dosegli, da bi se izvlekli iz tezkega polozaja, ali pa celo, da bi umrli in naredili prostor za mlajse.

Za prakticno zdravljenje depresije to ne pomeni bistvenih razlik - potrebujete skupnost, odnose, nevarno je biti depresiven in osamljen.

Je pa ta evolucijski pogled nekoliko temacen - ne daje nobenega upanja, da bomo depresijo izkoreninili s farmacijo ali drugacnim druzbenim sistemom ali z boljso vzgojo in ne vem kaj se vse. Neizogibno je, da se bo pri sibkejsih clanih skupnosti pojavljala. S pojavi depresije bomo morali znati nekako ziveti, kot je nekdo ze napisal zgoraj. Samo pripravljeni moramo biti.
FancyBoy
# 15.02.2017 ob 16:53
@pozitivnisvet

Zelo lep in na mestu komentar!!!
Balaš Junior
# 15.02.2017 ob 15:02
Se nekaj na temo danasnjega tempa zivljenja in podobno. Manj kot sto let nazaj so hodili v solo bosi, cevlji so bili celo premozenje, zobe se je pulilo doma, pokojnine niso obstajale, zdravnik je bil redek, splosen in zelo drag...

Vzrok za depresijo nima veze z ekonomskim stanjem, ekonomskim sistemom, ali celo s politicnimi situacijami. Depresija je reakcija na izgubo smisla, ali pa na ujetost v zivljenje ki je neskladno z morebitnim osebnim smislom, ce ga se imamo.

Depresivni so lahko tudi domorodci na papui novi gvineji - ni treba civilizacije za depresijo. Tudi bogati otroci plemiskih druzin so lahko depresivni, ceprav imajo vse moznosti odprte.
QUENDI
# 15.02.2017 ob 10:36
.....Brezup....že 25 let...verjetno razen 5% vsi občasno doživljamo epizode tega obdobja.....pa filanje z škodljivimi antidepresivi - legalno drogo, ki ustvarja legalne odvisnike.....ki pa se s svojimi aktivnimi substancami uporabljajo tudi pri drugih motnaj v delovanju organizma - menim, da je potem vsaj 50% prebivalstva lahko obredeljenih kot depresivnih.....preširoko zajeta definicija depresije......so samo raznoliki notranji osebnostni vzroki, povezani s spolom, starostjo, stanjem hormonov, vsebnostjo toksinov, značajskimi lastnostmi......ki pa jih mora rešiti in razumeti vsak sam......in tudi zunanji na katere pa posameznik ne more vplivati, kljub, v demokraciji ustvarjenih vzvodov, ki pa so samo navidezni......naprej beri od začetka......
at111
# 15.02.2017 ob 20:52
Ta svet sovraži resnico in je v uporu z Bogom, ki je resnica. Depresija je samo blag simptom človeškega odpada in človeške ljubezni do greha, večina trpi še za mnogo hujšimi posledicami in stvari bodo šle še kar zelo na slabše.
Kdor trpi samo za depresijo ima še srečo in odlično priložnost, da se spravi s svojim Stvarnikom. Mnoge pa na žalost že samo ko slišijo besedo Bog oblije sovraštvo in taki se ne bodo mogli otresti negativizma, saj kot je napisano samo resnica te osvobodi Jn 8 : 32 "In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila".
Laž pa te naredi vedno bolj bolnega.
samogledam
# 15.02.2017 ob 09:12
za depresijo ni boljsega zdravila kot delo v naravi...prekopat vrt...pocistit okolico...prebarvat ograjo...soseda povabit na kozarcek...zeno razveseliti z kopanjem v termah...ogromno priloznosti...a tega se zavedas sele, ko svobodo in mir izgubis zaradi norih glav ki zelijo vojno.
pogled
# 15.02.2017 ob 10:28
Za ozdravitev depresije niso vedno potrebna zdravilo, čeprav danes farmacijo zelo služi na ta račun.
Znana igralka se je rešila klinične depresije s spremembo prehrane. O boju z depresijo, adhd... govori tudi odlična knjiga požgani možgani.
Kazalo