Čemaž je nenevaren, a so mu nekatere druge nevarne rastline zelo podobne. Foto: UKCL
Čemaž je nenevaren, a so mu nekatere druge nevarne rastline zelo podobne. Foto: UKCL
jesenski podlesek
Jesenski podlesek je najpogostejša in na žalost tudi najbolj usodna zmota nabiralcev divjih rastlin. Foto: UKCL

Iz UKC-ja Ljubljana so poslali opozorilo, da imajo čemaž, jesenski podlesek, čmerika in šmarnica podobne podolgovate liste, zato so zamenjave pogoste in žal lahko tudi usodne za nabiralce ter njihove sorodnike in prijatelje.
"V zadnjem desetletju smo v centru za zastrupitve zdravili 20 bolnikov, ki so se zastrupili z jesenskim podleskom in dva bolnika sta žal umrla, saj jesenski podlesek vsebuje močan strup kolhicin, ki je že v majhnih odmerkih smrtno nevaren. Poleg tega smo v Centru za zastrupitve v tem obdobju zdravili še 14 bolnikov, ki so se zastrupili zaradi zamenjave čemaža in strupene čmerike, vendar nihče ni umrl," so zapisali.
Prepoznajte simptome
Zastrupitev z jesenskim podleskom poteka v več fazah. Od dve do 12 ur po zastrupitvi bolnikom postane slabo, bruhajo in imajo bolečine v trebuhu ter hudo drisko, ki je lahko krvava. Nato 24 do 72 ur po zastrupitvi pride do okvar srca, jeter, ledvic, trebušne slinavke in pljuč.
Pri bolnikih, ki preživijo prvi dve fazi zastrupitve, se po štirih do petih dneh zaradi zavrtosti kostnega mozga zniža število belih krvnih celic in število ploščic, zato se poveča nevarnost za okužbe in krvavitve. Po dveh do treh tednih pa bolnikom izpadejo še lasje.

Zastrupitev z belo čmeriko poteka s slabostjo, bruhanjem, drisko, glavobolom, meglenim in skakajočim vidom, mravljinčenjem, oslabelostjo, počasnim srčnim utripom, nizkim krvnim tlakom in prehodno izgubo zavesti.

Če po zaužitju divje rastline opazite katerega izmed simptomov, se čim prej zglasite pri zdravniku, pri tem pa ne pozabite prinesti ostankov rastline, da bo zdravstveno osebje lahko ustrezno ukrepalo, so še poudarili.