Na medicinski fakulteti v Ljubljani se je začela 10. mednarodna konferenca o demenci z imenom ASK 2018, prvi dan je zaznamoval predvsem poziv k nujnosti boljšega prepoznavanja demence. V konferenčni razpravi je bilo večkrat slišati opozorilo, da prav nizka stopnja njenega diagnosticiranja slabša kakovost življenja obolelih in njihovih svojcev.

Tudi vse nacionalne strategije o obvladovanju demence navajajo, da je glavni cilj pravočasne diagnoze omogočiti bolniku in družinskim članom dostop do informacij, izobraževanja in podpore ter usklajeno in celovito zdravljenje ves čas trajanja bolezni.

"Vsakdo ima pravico do pravočasne diagnoze demence, ko sam oziroma njegovi svojci zaznajo potrebo po nasvetu, pomoči, zdravljenju ali pa izrazijo zaskrbljenost o stanju kognitivnih sposobnosti," je poudarila predsednica združenja za pomoč pri demenci Spominčica - Alzheimer Slovenija Štefanija L. Zlobec, ki je opozorila še, da ima diagnozo le vsak četrti človek z demenco.

Pravočasna diagnoza demence po besedah Zlobčeve zagotavlja priložnost za učinkovito načrtovanje nadaljnje oskrbe, pomoči in podpore bolnikom, njihovim svojcem in oskrbovalcem. Kot je dejala, je izredno pomembno, da bolniki in družinski člani čim prej po diagnozi dobijo čim več informacij o poteku bolezni in zapletih, ki so lahko posledica napredovanja demence.

Vsa zdravila za demenco so na voljo tudi v Sloveniji
Farmakološke oblike zdravljenja ter psihološke in psihosocialne intervencije so po ugotovitvah stroke dokazano učinkovite pri blaženju simptomov demence v začetnih fazah bolezni. Nevrolog Zvezdan Pirtošek je pojasnil, da medicina sicer od leta 2003 ni ponudila novega, učinkovitejšega zdravila. Vsa aktualna zdravila, ki upočasnijo in lajšajo potek demence, pa so po njegovih besedah na razpolago tudi bolnikom v Sloveniji. Izrazil je zadovoljstvo, da so domači raziskovalci del mednarodnih raziskav na področju demence.

Nevrologinja Milica Gregorič Kramberger z ljubljanske nevrološke klinike opaža, da bolniki prihajajo k zdravniku v vse bolj zgodnji fazi bolezni, prav zgodnja diagnostika pa poveča učinkovitost zdravil, ki jih zdravnik predpiše bolniku z demenco. To priča o boljši ozaveščenosti o demenci v Sloveniji.

"Hitro prepoznavanje demence koristi bolnikom, njihovim svojcem in tudi zdravstvenemu sistemu," je poudarila Gregorič Krambergerjeva. V zvezi z iskanjem učinkovitejšega zdravila pa je izrazila upanje, da bo prihodnje leto vendarle prineslo preboj. Nekaj kliničnih raziskav, ki so v sklepni fazi, po njenih besedah namreč vliva optimizem.

Demenca - izziv 21. stoletja
Številni govorniki na konferenci so opozorili, da se demenca uvršča med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive 21. stoletja. V Sloveniji ima demenco po epidemioloških ocenah okoli 33.000 ljudi, v Evropi deset milijonov, na svetu pa 47 milijonov ljudi. Vsake tri sekunde zanjo zboli en človek, dve tretjini demenc pa predstavlja Alzheimerjeva bolezen.

Svetovna organizacija Alzheimerjeve bolezni in Alzheimer Evropa si zato prizadevata, da bi demenca postala javnozdravstvena prioriteta povsod po svetu. V obeh organizacijah opozarjajo tudi na pomen javne razprave o demenci, ki bo politiko spodbudila k ukrepanju. Svetovna zdravstvena organizacija je maja 2017 sprejela tudi globalni akcijski načrt za demenco.

Obsežen program, ki so ga organizatorji naslovili Demenca - izziv sodobne družbe, se bo nadaljeval v soboto. Tudi drugi, sklepni dan konference bo govora o pravočasni diagnozi bolezni, preventivi, epidemiologiji demence, dolgotrajni in paliativni oskrbi, o ohranjanju samostojnosti ljudi z demenco in njihovih pravicah ter o demenci prijaznim skupnostim.