Zdravje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.4 od 18 glasov Ocenite to novico!
Debelost, čezmerna telesna teža
Dejansko čezmerno prehranjenih in debelih otrok in mladostnikov v Sloveniji naj bi bilo precej manj, kot kažejo študije. Foto: BoBo
false
Število odraslih debelih se je povzpelo s 100 milijoni leta 1975 na 671 milijonov v letu 2016, pri čemer je 390 milijonov žensk, kar predstavlja 15 odstotkov populacije, in 281 milijonov moških, kar je 11 odstotkov populacije. Foto: Pixabay

Dodaj v

Slovenija žanje uspehe pri zmanjševanju deleža debelih otrok in mladostnikov

Število debelih na svetu se povečuje
12. oktober 2017 ob 08:14
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Delež čezmerno prehranjenih in debelih otrok in mladostnikov se v Sloveniji od leta 2011 znižuje, vendar je pot do želenega uspeha še dolga, pravijo raziskovalci ekipe SLOfit z ljubljanske fakultete za šport.

Raziskovalci SLOfit-a so sodelovali v mednarodni študiji, ki so jo ob svetovnem dnevu debelosti objavili v znanstveni reviji The Lancet. V njej ugotavljajo, da se je v zadnjih 40 letih po vsem svetu število debelih otrok in mladostnikov, starih od pet do 19 let, povečalo za desetkrat.

Če se bo tako nadaljevalo, bo leta 2022 na svetu več debelih kot podhranjenih otrok in mladostnikov, je eden glavnih sklepov študije, ki je potekala pod vodstvom Imperial College London in Svetovne zdravstvene organizacije.

To je najobširnejša epidemiološka študija na svetu doslej. Vanjo je bilo vključenih 130 milijonov ljudi, raziskovalci pa so analizirali indeks telesne mase in spremembe v debelosti po posameznih območjih sveta od leta 1975 do leta 2016, so sporočili s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani.

Debelost med otroki in mladino v zadnjih letih narašča
Analize kažejo, da je pojavnost debelosti med otroki in mladino v zadnjih letih, svetovno gledano, poskočila in se še povečuje, zlasti v nerazvitih državah in državah v razvoju. Po drugi strani je zaznati umiritev trenda v razvitih državah, čeprav je raven debelosti še vedno nesprejemljivo visoka, so navedli raziskovalci.

V letu 2016 je bilo po vsem svetu 50 milijonov debelih deklet, kar predstavlja šest odstotkov populacije, in 74 milijonov debelih fantov, ker je osem odstotkov populacije. Medtem je bilo zmerno ali močno nedohranjenih deklet 75 milijonov in fantov 117 milijonov.

Če k debelim prištejemo še 213 milijonov čezmerno prehranjenih otrok in mladostnikov pod pragom debelosti, ugotovimo, da je leta 2016 na svetu živelo 56 odstotkov več otrok, ki imajo preveč kilogramov v primerjavi z otroki s premalo kilogrami. Če se bo sedanji trend nadaljeval, potem bo leta 2022 na svetu več debelih kot nedohranjenih otrok in mladostnikov, ugotavljajo raziskovalci.

V Evropi je največji delež debelih deklet na Malti, in sicer 11,3 odstotka populacije, največ debelih fantov pa v Grčiji, in sicer 16,7 odstotka populacije. Poleg teh dveh držav po debelosti prednjačijo še druge sredozemske države, in sicer Italija, Španija in Portugalska.

Pravočasni ukrepi Slovenije
Stanje v Sloveniji je po navedbah raziskovalcev boljše, vendar kljub temu še vedno skrb vzbujajoče. Primerjava čezmerne prehranjenosti v 200 državah kaže, da so slovenski fantje na 91. mestu po pojavnosti debelosti, saj je ta ugotovljena pri 10,6 odstotka populacije, in na 64. mestu po deležu čezmerno prehranjenih, ki jo ugotavljajo pri 30,9 odstotka populacije.

Slovenska dekleta so na 94. mestu po pojavnosti debelosti, saj je ta ugotovljena pri 7,4 odstotka populacije, in na 102. mestu po deležu čezmerno prehranjenih, ki jo ugotavljajo pri 23,2 odstotka populacije.

"V Sloveniji že več kot 30 let na nacionalni ravni spremljamo telesni in gibalni razvoj otrok in mladine prek podatkov SLOfit oz. športno-vzgojnega kartona ter vsakih deset let izvajamo tudi longitudinalno študijo Analiza razvojnih trendov otrok v Sloveniji, podatki katere so tudi vključeni v objavljeno študijo," je ob tem pojasnil eden od soavtorjev študije Gregor Starc, ki je tudi član delovne skupine Svetovne zdravstvene organizacije za boj proti debelosti otrok.

"S SLOfitom smo pravočasno zaznali trend povečevanja čezmerno prehranjenih otrok in mladostnikov ter predlagali ukrepe za zboljšanje. Po nekaj letih prizadevanj, tudi s pomembnim prispevkom medijev, je bilo na srečo otrok in naše celotne družbe sprejetih nekaj pomembnih ukrepov," pojasnjuje soavtor študije Gregor Jurak.

Uspeh programa Zdrav življenjski slog
Kot najpomembnejši ukrep, ki se je izkazal za najučinkovitejšega, izpostavlja uvedbo programa Zdrav življenjski slog v osnovnih šolah. "Če ne bi bilo tega programa, bi bili danes glede pojavnosti debelosti pri otrocih v družbi sredozemskih držav, tako pa smo ena od redkih držav na svetu, ki je zmanjšala delež čezmerno prehranjenih. Ker pa je delež teh otrok in mladostnikov vse do leta 2010 tudi v Sloveniji skokovito naraščal, bo trajalo še desetletje, da s sedanjim pozitivnim trendom pridemo na želeno raven," dodaja Jurak.

Medtem pa je soavtor študije Starc poudaril, da je dejansko čezmerno prehranjenih in debelih otrok in mladostnikov v Sloveniji precej manj, kot kažejo študije. Te so namreč za razvrščanje v skupine prehranjenosti uporabile merila indeksa telesne mase Svetovne zdravstvene organizacije, ki pa so po mnenju slovenskih soavtorjev za današnje generacije precej nenatančni in velik delež otrok neustrezno razvrščajo med čezmerno prehranjene.

Vse več debelih odraslih
Raziskovalci mednarodne študije tudi pri odraslih po vsem svetu opažajo visoko povečanje števila debelih, a je razmerje med spoloma drugačno kot pri otrocih in mladostnikih.

Število odraslih debelih se je povzpelo s 100 milijonov leta 1975 na 671 milijonov v letu 2016, pri čemer je 390 milijonov žensk, kar predstavlja 15 odstotkov populacije, in 281 milijonov moških, kar je 11 odstotkov populacije. Dodatnih 1,3 milijarde odraslih je čezmerno prehranjenih, vendar pod pragom debelosti.

G. C.
Prijavi napako
Komentarji
ThEPaNdAIcE
# 12.10.2017 ob 08:50
Uvedite davek na nezdravo hrano - prekomerno cukrane pijače, bureke, kebabe, pomfri in podobne stvari... na drugi strani znižajte davke za zdrave stvari - zelenjava, jajca, polnozrnati izdelki ipd.
jodlzi
# 12.10.2017 ob 09:14
@trolicnez: res? meni se pa zdi, da so ljudje (tako mladi kot stari) nekaj številk večji kot pred leti...je pa res, da ko se sprehodiš po zahodnih velemestih (sploh Velika Britanija, npr. London/Glasgow) je % debelih in ekstra debelih veliko višji kot pri nas...
Flegica
# 12.10.2017 ob 09:14
Troličnež ti to resno? Iz katerega kraja pa si k bi ga rad obiskal...osebno se meni zdi da je fizično stanje večine otrok katastrofa!!! Sem letnik 1982 in imam pri 181 cm 79 kg-4 več kot ob zaključku osnovne šole. Spadal sem med povprečne otroke-torej ne debel in ne suh. Ponavadi smo imeli v osnovni eno do max dve osebi v razredu z prekomerno težo...danes je slika diametralno nasprotna in skoraj lahko rečeš da je v razredu 1-2 suha ostalo pa chuby
Lukos
# 12.10.2017 ob 10:32
Meni je smešno ko govorite pa poceni hrana, kalorična hrana......ja pač majn vnesite vsebe ali pa se več gibajte. Pred računalnikom jokajo kak niso sami nič krivi zdraven pa imajo hamburger in monster pijačo, sledi pa čips...Ne jokat, ne neke davke nabijat, če pustite svojim otrokom, da pijejo sam cuker ste večinoma vi krivi. Še glede davkov, se je lepo kaže pri cigaretah in alkoholnih pijačah vse se naprej lepo prodaja samo, da država še bolj služi in nič drugo isto bi bilo na "nezdravo hrano in pijače" naprej bi kupovali saj tistih dodatnih 20-40 centov bi tudi dali.
acoschwanz
# 12.10.2017 ob 10:05
KosmataPazduha: v razvitem svetu (to pomeni da tudi pri nas) je obratno, kot si napisal(a). Nižji, torej revnejši sloj je debelejši, ker je nekvalitetno, visokokalorično, poceni hrano.
Rozmarin
# 12.10.2017 ob 10:20
v razvitem svetu (to pomeni da tudi pri nas) je obratno, kot si napisal(a). Nižji, torej revnejši sloj je debelejši, ker je nekvalitetno, visokokalorično, poceni hrano.

Še vedno lahko pojejo manj nekvalitetne, visokokalorične, poceni hrane.... Če je revščina problem, mar ni en hamburger cenejši od dveh?
Pa še kar se cen tiče, predelana in v naprej pripravljena hrana je dražja od nepredelane. Doma si kuhajte sami, pa boste prišli poceni in zdravo čez. Edino kar ti vzame je čas, tega se pa da najti če je volja. Kuhanje je lahko v družini tudi kvalitetno preživet čas skupaj in utrjuje družinske vezi, vsekakor bolj kot pa gledanje televizije.
Lukos
# 12.10.2017 ob 10:47
Pa še, otroci in mladostniki večinoma dandanes imajo prevoze...raje čakajo 30+ min na avtobus in medtem spijejo monster, colo kaki čips pojejo kot, da bi pa peš ali pa s kolesom šli domov v šolo. In nemislite si da čakajo 30 min za 5+km pot.....za 1-2km....
tanj
# 12.10.2017 ob 10:15
KosmataPazduha: v razvitem svetu (to pomeni da tudi pri nas) je obratno, kot si napisal(a). Nižji, torej revnejši sloj je debelejši, ker je nekvalitetno, visokokalorično, poceni hrano...

Dodajam: ker to zahteva najmanj truda. Oporekanje tu ne bo pomagalo.
firtoh
# 12.10.2017 ob 14:30
Star sem 54 let in v moji mladosti je bilo zelo malo debelih ljudi.Zdaj pa gledam mlada dekleta v španarcah in oprijetih majicah,da vidiš vsak šlauf posebej in celulit.Vsaka tretja pretežka,pa tudi pri fantih je podobno.O moji generaciji pa sploh ne bom izgubljal besed.80% moških ima orodje shranjeno pod streho,ženske pa 30 kg preveč
hexen
# 12.10.2017 ob 10:35
S trošarinami na nezdravo prehrano bi ubili tri muhe na en mah:
1 - zmanjšali porabo nezdrave prehrane
2 - subvencionirali cene zdrave hrane
3 - financirali zdravstveno preventivo in kurativo za uporabnike iz tč. 1
kolnkista
# 12.10.2017 ob 13:07
Večji zdravstveni problem je debelost starejših. Pojdite v najbližji zdravstveni dom pa boste zgroženi nad deležem predebelih penzionistov, sploh žensk. Precej zdravstvenih težav bi izginilo ali pa se vsaj ublažilo, če bi imeli normalno težo.
Ne moreš pri 65 letih furat isto prehrano kot najstnik pri 15 letih.
slovenkaaaa
# 12.10.2017 ob 11:36
Največ so krivi Aditivi v hrani (razni E-ji).
Velike korporacije za izdelavo hrane, farmacija potikajo povsod.


Kdo pa je komu kriv, ker si kupi hrano z E-ji? Korporacije naj delajo, kar hočejo, če greš ti po nepredelano hrano. Ti ne morejo nič.
slovenkaaaa
# 12.10.2017 ob 11:34
Jah če dobi za dva hamburgerja zraven še zastonj koka kolo in pomfrit, bo izbral to. Če pa zdrav obrok stane 2x več kot ta super menu, seveda ne bo izbral zdravega obroka.

ni samo to, bistveno je to, da jim je hamburger, pomfrit in koka kola bolj okusno od solate. Pa tudi če bo solata 3x cenejša.

In ja, ko sem prišla pred 15. leti kot študentka v London, sem bila presunjena, koliko debelih je tam. Danes se mi razlika več ne zdi takšna. Res, da na cesti ne vidiš toliko 200 kilašev kot tam, a vseeno se je teža precej povišala, na otroških pevskih zborih je veliko debelih otrok... Ti diskonti, kjer dobiš pripravljeno pico za 1,50 eur in 2kg pomfrija za 2 eur, samo v olje vržeš doma, so naredili svoje očitno. Pa višji standard, tako da lahko gredo ljudje vsak dan na hamburger in pomfri. Kot je napisala ena gospa zadnjič - da hodi nabirat regrat, tam pa skoraj nikoli ne sreča revnejših ljudi, temveč take, ki jim denar ni glavni problem. Najbrž je res lažje bemtiti nad državo, zakaj ti ne da višje socialne pomoči, kot da bi šel na travnik. Na sprehod in po regrat.
hexen
# 12.10.2017 ob 11:13
Skippy
# 12.10.2017 ob 10:56
1. ta hrana ni nezdrava. Nezdrava je v prekomernih količinah.


Traparija. Ocrta hrana v nobenih količinah ni zdrava. Določena hrana je dokazano kancerogena. Nezdrava prehrana (s cukrom in soljo nafilana ocvrta hrana) ima take lastnosti, ki ljudi vodi v prenajedanje. Z zdravo prehrano se boš veliko težje prenajedel kot takšno, ki učinkuje na jezik "na prvo žogo".
megan
# 12.10.2017 ob 13:38
Sladkor je stvar, ki bi jo čisto brez problema izenačili s tobakom.
Zdravju je škodljiv enako, če ne bolj in povzroča enako odvisnost. Proti tobaku je (seveda upravičeno) velika gonja, ne sme se oglaševat tobačnih izdelkov, predpisano je, kakšna mora bit embalaža - z zelo nazornimi fotografijami posledic kajenja, trošarine so visoke ... Na drugi strani pa je dovoljeno po mili volji oglaševat sladkarije in v oglasih celo ciljat na otroke in v njih razlagat, kako je mlečna čokolada zdrava zanje ... Lobi prozvajalcev sladkarij je zgleda zelo močan. Zelo verjetno posledice uživanja sladkorja bolj bremenijo zdravstveno blagajno, kot posledice kajenja - že zato, ker sldkarije uživa več ljudi, kot jih kadi in ker se to začne že v zgodnjem otroštvu, kajenje v pa ponavadi nekje v puberteti.
ti-ne
# 12.10.2017 ob 12:13
Skippy

# 12.10.2017 ob 11:58
Kar glej ZDA, kaj se dogaja.

In kaj se dogaja? Njihova mladina je bolj suha kot naša, res pa je, da določene manjšine pač nočejo prevzeti odgovornosti zase. Tudi po uradni statistiki so naši mladostniki debelejši od ameriških vrstnikov.

:::::::::::::::::::::::
Debelost otrok.
Grčija: na prvem mestu
ZDA:na 4. mestu
Slovenija: na 7. mestu
5. maj 2017
https://www.msn.com/en-in/health/wellness/countries-with-the-most-obese-kids/ss-AAjaOig#image=30

Mogoče ti imaš kakšne druge linke. Pazi na datum raziskav.
slovenkaaaa
# 12.10.2017 ob 11:43
1. ta hrana ni nezdrava. Nezdrava je v prekomernih količinah.
2. a ne plačujemo že davka na to? Ti bi rad davek na davek.
3. s tem ukrepom bi najbolj prizadel revnejši sloj. A jim hočeš še bolj spraznit proračun?


Skippy, malo se zapletaš, se ti ne zdi? Pomfri pač nikoli ni zdrav. Plačujemo davek na vse, a dejstvo je, da je nekaj treba narediti, da najbolj nezdrava hrana ne bo tako poceni. Poceni je, ker je za v smeti. Ljudje pa kupijo - vez sladkih pijač, vreče pomfrija, predpripravljenih pic itd. S tem bi spodbudil revnejši sloj, kot praviš, da ne bi več kupovali gaziranih pijač - a če se ta podraži za 4x, si jih prizadel, ker tega več ne bodo pili? Za mene ni normalno, da vez neke rumene pijače stane manj kot voda. In tisti, ki ne razmišlja s svojo glavo, misli, da je dobil nekaj pametnega za malo denarja, dobil je pa svojo bodočo bolezen, predebele otroke... če ti starši ne vedo, da tega ne bi smeli kupovati svojim otrokom in jih tako navajati na take stvari, bi očitno moral poseči zakonodajalec. Na nezdrave izdelke višji davek. Pa če si ti tu in tam kupiš pomfri, ne boš oškodovan, tisti, ki si ga kupuje vsak dan, pa bo oškodovan. V nasprotnem primeru bomo oškodovani tisti, ki pazimo pri hrani, pa bomo plačevali zdravljenje in socialne transferje za tiste, ki so predebeli, da bi lahko hodili v službo. Kar glej ZDA, kaj se dogaja.
sagoza
# 12.10.2017 ob 10:47
" in fiziko vsaj bežno dojema mogoče 1% populacije"

hja kako da ne , prej 0,001%
johndeer
# 12.10.2017 ob 10:29
Ni samo hrana, tudi šolski sistem, pri in ob katerem smo vedno krivi samo starši, precej pripomore k temu. Ni dovolj samo osveščanje, če otroka obremenijo tako, da še cel popoldan rešuje domače naloge, zmanjka časa za igro na zelenih livadah... Ob prvem snegu sem se tudi sam čudil, zakaj se nihče ne sanka, no ko so moji otroci prestopili šolski prag sem dobil odgovor na dlani... (vsaj na naši OŠ je tako). Ko pa kopica nalog iz preštevilnih delovnih zvezkov ostanejo nerešene, pa otroci dobijo nalogo, da do te in te strani naloge rešijo med počitnicami. Super ali ne?
Binder Dandet
# 12.10.2017 ob 12:46
Tudi po tem seznamu imajo ZDA debelejše otroke. Ampak to je slaba tolažba. Jaz semskoraj šokiran, da tako visko kotiramo. Naši otroci so med najbolj debelimi na svetu!!
aaa
# 12.10.2017 ob 12:04
@Skippy
Je škatla čikov nezdrava?
ti-ne
# 12.10.2017 ob 11:47
Skippy

# 12.10.2017 ob 11:33
Ocrta hrana v nobenih količinah ni zdrava. Določena hrana je dokazano kancerogena.

Ha ha, kakšna logika. Če je škodljiva v vseh količinah, zakaj se mi potem nič ne zgodi? Zakaj ne dobim raka?

:::::::::::::::::::::::

Upam, da ga ne boš dobil.
hexen
# 12.10.2017 ob 11:15
Skippy
# 12.10.2017 ob 11:01
S trošarinami na nezdravo prehrano bi ubili tri muhe na en mah:
1 - zmanjšali porabo nezdrave prehrane

Torej kljub temu, da sem po teži popolnoma v normalnih mejah, bi moral plačati več davka v skupno blagajno, ker sem pojel 1 pomfri in spil 1 Coca-Colo? Zakaj že?


Če se pelješ z avtom 1 kilometer na dan, plačuješ za stroške lastništva avtomobila na kilometer celo več kot nekdo, ki jih prevozi 100 na dan. Res kruto ane.
Guinness
# 12.10.2017 ob 10:26
Veliko dobrih novic v zadnjem casu. Samo nekaj komentarjev na MMC je potrebno preskocit, pa je dan lepsi.
iluvatar
# 12.10.2017 ob 14:58
..v povprečju smo torej... vsi fit..
megan
# 12.10.2017 ob 13:51
Ne vem no, meni se zdi odstotek debelih mladih zelo nizek. Vsaj tako ko gres po cesti, ni skoraj nihce debel.
Ja, odvisno, kaj kdo razume pod "debel." Eno je estetski vidik, ki je pač stvar okusa, drugo pa medicinski in v članku se govori o medicinskem.
Jaz sem povprečno visoka in imam idealen ITM. Torej sem primerno hranjena, nikakor nisem pri ta suhih, pa nosim oblačila velikost XS, včasih S. Po vseh pravilih bi mi morala ustrezat velikost M, pa so mi prav vse cunje velikost M močno prevelike. Vseeno včasih na FB-ju zasledim, kjer se kakšna debeluška pritožuje, da lahko le redko kje kupi oblačila, ker povsod šivajo samo za "prekle" oziroma po njihovo podhranjene ženske.
To veliko pove o tem, kako so ljudje v resnici debeli in še huje - sami sebe sploh ne dojemajo, kot debele. Meni, ki sploh nisem suha, je prev velikost S, nekaterim pa se še oblačila XL zdijo, kot za "prekle" ... to je alarmantno.
Petar Karamazov
# 12.10.2017 ob 13:43
To žal ni uspeh. Debelih otrok sploh ne bi smelo biti. A ni žalostno, da se že nekdo v zgodnji mladosti obsodi na amputacijo nog in smrt nekje v šestdesetih letih življenja? Na ulici pa vidiš le tisto kar želiš.
megan
# 12.10.2017 ob 13:30
Eden izmed prijateljev je profesor športne vzgoje v osnovni šoli. Enkrat je iz čiste radovednosti primerjal športno-vzgojne kartone nas, ki smo bili osnovnošolci v 90. in sedanjih osnovnošolcev. Bil je zgrožen.
hrklus
# 12.10.2017 ob 13:00
https://www.youtube.com/watch?v=qjsuw_EW
1PI
Binder Dandet
# 12.10.2017 ob 12:47
http://www.theclever.com/15-countries-that-are-killing-their-kids-with-obesity/
karlo6
# 12.10.2017 ob 12:11
Pojdite se sprehodit po mestu in videli boste da naslov članka nima veliko skupnega z realnostjo
furs
# 15.10.2017 ob 09:26
Najprej je Slovenija delovnim staršem tako izničila dohodke, da je zdrava prehrana postala nedosegljiva, nato pa jih je spremenila v brezposelne in niti za nezdravo prehrano nimajo več. Odlično Slovenija.
KrYPtON
# 13.10.2017 ob 00:30
@Flegica to pa sploh ne drži, stanje je povsem drugačno. Ne vem sicer za tiste mlajše - do 15 let -, ampak za srednješolsko populacijo je nekako 10-15% debelih, in to je približno enako število kot tistih, ki so v dobri pripravljenosti (s tem ne mislim na povprečno, ampak dejansko solidna mišična masa z ne preveč "špeha"). Tistih ekstremno debelih pa max. 5%, podobno kot je cca. 5% tistih, ki so poleg dobre mišične mase še na zelo nizkih procentih "bodyfata", tam do 10%. Tako da splošna populacija ni kritična. Je pa res, da se mi med mlajšimi zdi nekaj več takih s prekomerno težo kot v teh generacijah.
The Ghost P.
# 12.10.2017 ob 21:10
Problem je neizobraženost ljudi o zdravem načinu prehranjevanja. Zdravo prehranjevanje še zdaleč ne pomeni tudi drago (no, razen če se gremo "butično eko/bio" znamke). Glavni princip je, da se poje čim manj predelane hrane, ali po domače, čim več hrane pripravi doma sam iz surovin. Pametno je tudi pogledati na hitro biokemijo; kakšen hormonski odziv sproži posamezno živilo. Poleg neizobraženosti pa je problem tudi mlačnost ljudi, da bi naredili spremembo v življenju. Ne shujšaš kar čez noč, kot se tudi čez noč ne zrediš do kritične meje. Takšna sprememba v življenju zahteva celega človeka, ne le telesno, ampak tudi "klik" v glavi, da tako ne gre več. Pa lep večer še naprej!
janipapillon
# 12.10.2017 ob 18:33
Ali je med tistimi, ki pišete, da v sloveniji nimamo veliko debeluščkov kdo, ki ima obseg okrog pasu manjši (ženske za več kot 10% manj), kot obseg okrog ritke?
HOR
# 12.10.2017 ob 16:38
Ima to kakšno korelacijo z lačnimi otroci pri nas...
hexen
# 12.10.2017 ob 13:39
Skippy
# 12.10.2017 ob 11:35
Če se pelješ z avtom 1 kilometer na dan, plačuješ za stroške lastništva avtomobila na kilometer celo več kot nekdo, ki jih prevozi 100 na dan. Res kruto ane.

Še zdaj se smejim.
Torej sladkor, ki ga imam v "lastništvu", porabim in potem ga imam spet na voljo, da ga znova porabim in potem za lastništvo tega sladkorja plačujem več kot nekdo, ki ga porabi več kot jaz?


Ne razumeš. Dejstvo je, da bosta trošarino na enoto plačala oba, tako kot pri cigaretih in goriva, čeprav jih eden pokadi več, drugi manj, eden vozi več, drugi manj, na enoto bosta plačala enako trošarino na pokajeno cigareto / na porabljen liter goriva. Do takšne ugotovitve bi lahko človek sposoben na trgu kot si bojda ti, že sam od sebe prišel, zato nisem zapravljal časa s temi primeri ampak in sem šel korak dalje s primerom, da je življenje lahko še bolj kruto kot to, da je skupni strošek trošarine premosorazmeren s količino uporabe ampak se najdejo tudi drugi stroški, ki delujejo celo obratno sorazmerno glede na porabo. Priznam, precenil sem te, bom drugič bolj didaktično razložil.
atanosečasn
# 12.10.2017 ob 12:44
pozna se gobarska sezona.
Binder Dandet
# 12.10.2017 ob 12:36
"Število odraslih debelih se je povzpelo s 100 milijoni leta 1975 na 671 milijonov v letu 2016"

Samo iz tega je razumeti, da se je število debelih povečalo za faktor 6,71.

Prebivalstvo leta 1975: 4,09 mlrd
prebivalstvo leta 2016: 7,46 mlrd
Faktor: 1,82

Dejansko se je za 3,68.

Če ste relativne cifre v nadaljevanju omenjali, bi bilo tudi na začetku prav.
Skippy
# 12.10.2017 ob 10:57
Ne vem no, meni se zdi odstotek debelih mladih zelo nizek. Vsaj tako ko gres po cesti, ni skoraj nihce debel.

Odvisno kje v Sloveniji se sprehajaš. SV del Slovenije je precej debel, Ljubljana bistveno manj.
hexen
# 12.10.2017 ob 10:41
Lukos
# 12.10.2017 ob 10:32
Meni je smešno ko govorite pa poceni hrana, kalorična hrana......ja pač majn vnesite vsebe ali pa se več gibajte. Pred računalnikom jokajo kak niso sami nič krivi zdraven pa imajo hamburger in monster pijačo, sledi pa čips...Ne jokat, ne neke davke nabijat, če pustite svojim otrokom, da pijejo sam cuker ste večinoma vi krivi. Še glede davkov, se je lepo kaže pri cigaretah in alkoholnih pijačah vse se naprej lepo prodaja samo, da država še bolj služi in nič drugo isto bi bilo na "nezdravo hrano in pijače" naprej bi kupovali saj tistih dodatnih 20-40 centov bi tudi dali.


Bodimo realni. V bistvu se je s sistematičnimi ukrepi proti kajenju (trošarine so samo element tega sistema) v zadnjih 30 letih število kadilcev drastično zmanjšalo. Podobno je s prometnimi prekrškarji, odkar so navili kazni, je nastal precejšen red napram prej, ko so se vsi vozili brez čelad, neprivezani in divjali po cestah. Žal, ljudje se od vsega najbolje spoznajo na številke na bančnem računu, pa še tisto jim gre v resnici bolj slabo. Da bi se zavedali pomena zdravja in dobrega počutja, to je za ljudi španska vas - razmišljajo "za danes se živi, jutri pa bomo že..." Ljudje so pogojena bitja, svoboda je iluzija.
trolicnez
# 12.10.2017 ob 10:40
V mojem razredu je bil 1 sam debel otrok, tako v osnovni kot v srednji soli. Valda da ce gres v mcdonalds, je odstotek debelih visji. Ampak tako na splosno se mi zdi stanje kar v redu.
Celjan27
# 12.10.2017 ob 10:19
Pozitvna novica. Visji standard = boljsa ozavescenost = vec zdravja.

Super, upam da bo ta gosparska rast se kar trajala:)
johndeer
# 12.10.2017 ob 11:48
@ Skippy podpis pod post oddan 11:41. Ta kolektivna odgovornost je enostavna manipulacija ljudi kako smo vsi slabi. Otroci se v šoli obmetavajo s hrano, ravnatelj tem razgrajačem za teden dni prepove malico in kosilo, kar sledi obisk staršev v spremstvu odvetnika enega izmed razvajencev. Stigma, ki sledi: Vsi starši grozimo z odvetnikom, ali pa se po šolah sprehajamo z odvetniki!!! In to smo sprejeli kot splošno resnico, čeprav verjamem, da gre za precej osamljen primer...
winkl777
# 12.10.2017 ob 10:50
V Sloveniji marsikdo nima za burek, ampak bomo pa zato imeli hvale vredno postavo ter zdravje!
sagoza
# 12.10.2017 ob 10:42
"Če se bo nadaljeval sedanji trend, bo leta 2022 na svetu več debelih kot podhranjenih otrok in mladostnikov, je eden glavnih zaključkov študije,"

seveda se bo trend nadaljel, ne obstaja planet v vesolju ki ni podvržen zakonom naravnega ravnovesja, ker sicer bi že zdavnaj vesolja ne bilo več. naravno ravnovesje se kaže tudi v tem primeru, če imaš na eni strani maso podhranjenih ljudi, narava poskrbi da ta manko neutralizira z presežkom debelih ljudi, zakoni so preprosti kot osnovnošolska matematika +-=0. in zakaj potem ljudem to ni jasno? stvar percepcije in razumevanja zakonov ki pa so čista fizika in fiziko vsaj bežno dojema mogoče 1% populacije. naravni procesi imajo svojo inercijo in val izravnave prihaja z zamikom, nekateri so vidnni takoj drugi rabijo generacijo ali dve da se pokažejo. ampak to pomeni da rabijo tudi generacijo ali dve da se spet povrnejo, če se sanacija izvaja z isto intenzivnostjo kot je bila intenzivnost delovanja ki je privedla do spremembe. in kaj počne človek? ja vzame tabletko!!! on hoče spremebo takoj! e brate, ne ide to tako.

""V Sloveniji že več kot 30 let na nacionalni ravni spremljamo telesni in gibalni razvoj otrok in mladine prek podatkov SLOfit oz. športno-vzgojnega kartona ter vsakih deset let izvajamo tudi longitudinalno študijo Analiza razvojnih trendov otrok v Sloveniji"

to ne bo dovolj, ti ukrepi samo blažijo posledice trenda. že pred časom sem pisal da v epigentiki odkrivajo da je prekomerna debelost posledica genske nagnjenosti ki je spet posledica nepravilne prehrane v zadnjih 100 letih. torej gre za generacijski proces, ti otroci ki so sedaj prekomerno debeli so že kontaminirani, i z tem programom se bodo samo držali v zmernih okvirjih a bodo do konca življenaj kot tempirana bomba pod stalnim nadzorom.

seveda ni samo prehrana kriva, tu sta stres in kultura življena ključen faktor. zakaj niste objavili celotno lestvico debelosti po državah? tu bi se sigurno pokazalo da države na vzhodu nimajo takih težav kot na zahodu, pa ne zato ker ljudje tam nimajo kaj jesti, pač pa zato ker tradicionalna kultura življenja upošteva naravne zakonitosti! prepričan sem da so Južna Koreja, Japonska, Vietnam.. na samem dnu te lestvice. Kitajska že 100 spreminja svojo tradicionalno kulturo (komunisti so jo poponoma uničili), in sedaj ko je industrijsko močna se bo tudi kar se debelosti tiče približala zahodu, čeprav se tradicionalani sistemi ponovno vračajo.

torej šele dve generaciji po tej bomo lahko na boljšem, če se bo družba držala pravil zdrave prehrane in predvsem zdrave kulture življenja, v katero spada tudi odnos ki ga imamo do narave, predvsem do živali. zdaj pa naj se najde junak in pove da bomo Slovenci v temu presegli 50% uspešnost, ker to je naivno pričakovati. torej bo v najboljšem primeru 50% prekomerno debelih še naprej veselo prenašalo svojo kontaminirano gensko sliko na potomce!
Skippy
# 12.10.2017 ob 11:58
Kar glej ZDA, kaj se dogaja.

In kaj se dogaja? Njihova mladina je bolj suha kot naša, res pa je, da določene manjšine pač nočejo prevzeti odgovornosti zase. Tudi po uradni statistiki so naši mladostniki debelejši od ameriških vrstnikov.
Skippy
# 12.10.2017 ob 11:56
Pa če si ti tu in tam kupiš pomfri, ne boš oškodovan, tisti, ki si ga kupuje vsak dan, pa bo oškodovan.

Če vsakokrat plačam davek na njega, sem kaznovan. A nisem?

S tem bi spodbudil revnejši sloj, kot praviš, da ne bi več kupovali gaziranih pijač - a če se ta podraži za 4x, si jih prizadel, ker tega več ne bodo pili?

A revnejši sloj več ne bo pil potem? Edino, kar si naredila je, da si jim še bolj osiromašila proračun, ker morajo kupovati dražje.

V nasprotnem primeru bomo oškodovani tisti, ki pazimo pri hrani, pa bomo plačevali zdravljenje in socialne transferje za tiste, ki so predebeli, da bi lahko hodili v službo.


No, si si kar sama odgovorila, zakaj je davek nesmiseln. Zakaj bi plačevali vsi in vsevprek, namesto tisti, ki so problem in so neodgovorni? Pri davku so oškodovani vsi, pri premijah ali doplačilih pri zdravljenih pa samo tisti, ki so problem.
Skippy
# 12.10.2017 ob 11:51
Glede na to, da ti davki na "nezdravo" prehrano niso nikjer vplivali na stopnje debelosti (Danska pa ga je rajši zaradi bedarije kar ukinila), me zanima, kaj bodo potem predlagali ti slovenski plenilci denarnic - davek na davek na davek?

Ker ti plenilci še samo to sprejmejo (njihov večni komentar) in bo problem rešen. Saj vidite, da št. smrtnih žrtev v prometu kljub najvišjim kaznim na svetu tudi pada ... NOT. Ha ha ha.
hexen
# 12.10.2017 ob 10:31
Rozmarin
# 12.10.2017 ob 10:20
v razvitem svetu (to pomeni da tudi pri nas) je obratno, kot si napisal(a). Nižji, torej revnejši sloj je debelejši, ker je nekvalitetno, visokokalorično, poceni hrano.

Še vedno lahko pojejo manj nekvalitetne, visokokalorične, poceni hrane.... Če je revščina problem, mar ni en hamburger cenejši od dveh?


Jah če dobi za dva hamburgerja zraven še zastonj koka kolo in pomfrit, bo izbral to. Če pa zdrav obrok stane 2x več kot ta super menu, seveda ne bo izbral zdravega obroka.
Ljudje smo pogojeni.
Kazalo