Zdravje
(7)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 3 glasov Ocenite to novico!
Medicinska sestra
Preventivni obiski so se pri preprečevanju in ugotavljanju kroničnih bolezni izkazali za zelo koristne. Foto: BoBo
       Pojavlja se tudi to, da se v eni družini obravnavata oba zakonska starostnika, saj so cene storitev za premestitev v domove za ostarele previsoke za svojce.       
Starejši
Življenjska doba se podaljšuje, vse več starostnikov pa ostaja v domačem okolju, zato je potreba po patronažnih storitvah vse večja. Foto: Pixabay

Dodaj v

Staranje prebivalstva prineslo tudi večje potrebe po patronažni negi

Največ je kurativnih obiskov
3. september 2017 ob 10:42
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Ker se življenjska doba podaljšuje, vse več starostnikov pa ostaja v domačem okolju, je potreba po patronažni negi vse večja. Ponekod so potrebe že presegle obseg storitev, ki jih omogoča ZZZS.

Patronažna nega je integralni del primarne zdravstvene nege in s tem primarnega zdravstvenega varstva. Izvaja se na bolnikovem domu, v zdravstvenem domu, v lokalni skupnosti in na terenu. Patronažno varstvo v ljubljanski občini (Mol) zagotavlja Zdravstveni dom (ZD) Ljubljana, ki ima pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V okviru programa imajo financiranih 113 patronažnih medicinskih sester, 88 diplomiranih medicinskih sester v patronaži in 25 srednjih medicinskih sester v negi na domu. Po podatkih Mola v občini deluje en koncesionar z enim programom.

Preventivni obiski so se izkazali za izredno koristne
Patronažna služba pokriva vse prebivalce, ki živijo na območju ljubljanske mestne občine, oz. tiste, ki potrebujejo pomoč patronažne sestre v dogovoru z zdravnikom. Potrebe prebivalcev Mola so po navedbah uprave ZD-ja Ljubljana večje od obsega storitev, ki jih omogoča ZZZS.

"Gre za preventivne obiske odrasle populacije in starih, ki so jih patronažne medicinske sestre v preteklosti opravljale, a je ZZZS v zadnjih letih kriterije za izvedbo oz. pravico do teh obiskov glede na pravila o obveznem zdravstvenem zavarovanju zelo okrnil," so poudarili.

Lani so v ZD-ju Ljubljana izvedli obsežen mednarodni projekt CPC+, v okviru katerega so patronažne sestre preventivno obiskovale starejše. Potrebe po strokovni službi, kot je patronažna, so se po navedbah uprave potrdile kot zelo koristne pri preprečevanju in ugotavljanju kroničnih bolezni.

Vse večje potrebe po patronažni negi
V okolici Ljubljane patronažno službo zagotavljajo občine, stroške izvajanja v celoti krije ZZZS. Tako na primer patronažno varstvo v občini Kamnik zagotavlja tamkajšnji zdravstveni dom dr. Julija Polca s svojo patronažno službo, ki zaposluje 12 patronažnih delavcev. "V občini ni koncesionarjev, ki bi izvajali patronažno službo. Na ravni nege oz. pomoči na domu pa storitev izvaja zavod Pristan s koncesijsko pogodbo," so za STA pojasnili na občini.

Življenjska doba se podaljšuje, vse več starostnikov ostaja v domačem okolju, zato je potreba po patronažnih storitvah, kot pravijo na občini, vse večja. Podatki kažejo, da je bilo lani 17.300 obravnav, v prvi polovici tekočega leta pa že 10.073, kar pomeni, da bo letos obravnav bistveno več. "Pojavlja se tudi to, da se v eni družini obravnavata oba zakonska starostnika, saj so cene storitev za premestitev v domove za ostarele previsoke za svojce," so poudarili.

Največ je kurativnih obiskov
Patronažna služba sledi 14 načelom temeljnih življenjskih funkcij. Največ je kurativnih obiskov, in sicer laboratorijskih storitev, prevezov ran, merjenj vitalnih funkcij. V to službo spadajo obiski nosečnic in novorojenčkov (babiški obiski). Preventivni obiski so namenjeni preprečevanju oziroma spodbudi k izboljšanju zdravstvenega stanja občanov.

"Patronažna služba v občini Dol pri Ljubljani je urejena s koncesijsko pogodbo z dvema izvajalkama, ki opravljata to javno zdravstveno službo za naše občane v obsegu in na način, ki ga določa ZZZS," so za STA pojasnili z občinske uprave. Letno opravita okoli 1.400 obiskov, od tega 200 preventivnih in 1.200 kurativnih obiskov. Tudi v tej občini so potrebe po patronažnem varstvu, kot pravijo, čedalje večje.

Občina Ig je nedavno objavila razpis za dodelitev koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju patronažnega varstva in zdravstvene nege na domu v občini. Rok za prijave je 18. september.

Sa. J.
Prijavi napako
Komentarji
nonparel
# 03.09.2017 ob 13:52
Življenska doba se daljša, s tem pa bo vedno več primerov, ko bodo morali starci skrbeti za svoje starše. Da sedemdesetletnik ali celo še starejši, ki so ponavadi že tudi potrebni pomoči, skrbi za svoje starše, ne vem kako bo to šlo.
Sam sem starejši človek s kroničnimi boleznimi in skrbim za svojo mater, ne vem kako dolgo bom še to zmogel. Da pa bi jo dal v dom.... tega denarja nimam, mamina in moja penzija sta skupaj za eno normalno penzijo. Pomoč na domu pa tudi ni zastonj.
Gepard007
# 03.09.2017 ob 17:41
Naša politika pa spi. Ko nam bo voda tekla v grlo se bojo začeli pogovarjat, čez 10 let pa bomo sprejeli odločitev...
oleander
# 03.09.2017 ob 13:25
Naša babica ni bila deležna obiska patronažne sestre niti enkrat samkrat, ne ko je bila zdrava, ne ko je zbolela za rakom. Skrbeli smo zanjo doma (ko je bila še pri zdravju, v dom ni marala) po najboljših močeh, smo se pa za skoraj čisto vse morali znajti sami. Ko sem po njeni smrti vprašal, zakaj ne, so mi rekli, da mora vsak nalog za obisk podpisati osebna zdravnica. Na vprašanje, zakaj tega ni bilo, nam niso odgovorili.

Nega na domu prek koncesionarja je, ko je znano, plačljiva. Mesto Ljubljana je upokojenim meščanom omogočilo subvencionirano plačevanje le-te, ampak ne predstavljam si, kako bi kljub subvenciji ta strošek zmogli bolni in nepkretni starostniki s 500 ali manj evri penzije. Po besedah zdravnika je v program oskrbe na domu tudi dokaj težko priti.

Tako kot je izobraževanje oz. priprava svojcev na smrt bolnega družinskega člana stihijsko in prav po neoliberalno prepuščena nevladni organizaciji (društvu), tudi za nego starostnikov ni poskrbljeno, kakor bi lahko bilo. Številni, ki zbolijo in morajo v bolnišnico, po vrnitvi domov nimajo nikogar, ki bi še naprej skrbel zanje, da bi okrevali. Po drugi plati, vem za primere, in ni jih tako malo, ko je odrasel otrok pustil zaposlitev, da je lahko 24 ur na dan skrbel za ostarelega in terminalno bolnega starša. Družinski člani, ki se zato, da postanejo neformalni oskrbovalci v družini, odpovedo zaposlitvi in plači, trošijo svoje in družinske prihranke, če jih imajo, izgubijo socialno varnost in nimajo nikjer nobenih ugodnosti, ki bi jim pozneje, po smrti staršev, omogočile, da bi se lahko potegovali za novo redno zaposlitev, prikrajšani pa so tudi pri pokojnini, čeprav zavarovalnice in družba zaradi njihovega osebnega vložka precej prihranijo. Po dostopnih podatkih so v zahodni Evropi (kjer so zaposlitve za polovični delovni čas nekaj običajnega - za to rešitev se pogosto odločajo odrasli otroci v najbolj aktivnih letih) za pomoč družinskim članom pri paliativni oskrbi za umirajoče na voljo bolniški dopusti, za katere dobijo v povprečju okoli 700 evrov na mesec. Pri nas ima občina pravico vpisati plombo na stanovanje, če družina prosi za finančno pomoč. Naprej raje ne bom komentiral, kajti spremenilo na bolje se tako ali tako ne bo nič.
evaevi
# 04.09.2017 ob 07:42
Zares upam in si želim,da se pri recimo 70.letih še ne bom počutil starega,da bom še koristil samemu sebi in še komu.

to si želimo in pričakujemo vsi.
Pa si zadnje čase kaj hodil po pokopališčih in si pogledal letnice umrlih v sodobnem času?
Če ni 85-90+, je pa 55-65, vmes padejo pa še 41, 37, 26, 11...naštela sem ti letnice nedavnih pogrebov, ki so se me zadeli.
pepar
# 03.09.2017 ob 15:50
Kje se pa začne starost,oziroma kdaj lahko človeku rečemo da je star.
Zares upam in si želim,da se pri recimo 70.letih še ne bom počutil starega,da bom še koristil samemu sebi in še komu.
jolbe11
# 03.09.2017 ob 13:43
Sam imam
Odlične izkušnje s patronažnimi sestrami v osrednji slovenski regiji. Njihovo delo pri oskrbi starejših je vredno zlata. Zato bi morali čim prej uvedti vsaj minimalno dodatno samofinanciranje, če ni dovolj denarja. Res vsa pohvala tem delavcem od katerih smo lahko tudi sami že jutri ključno odvisni. Še veliko bolj bi jo bilo treba razviti in financirati v prihodnje saj bo starih in pomoči potrebnih vsak dan več!
evaevi
# 03.09.2017 ob 11:21
Poznam zaskrbljujoče dosti izčrpanih, bolnih in tudi že mrtvih 'otrok' ob dokaj zdravih 90 letnih starših, ki potrebujejo skrb, nego, družbo...
Tale viskoa starost se generacijsko gledano krepko zaustavlja, saj očitno velja samo za zdajšnje množične skoraj stoletnike.
Kazalo