Kakšne bodo posledice razkritij v oddaji Tarča? Foto: Tarča RTVSLO Foto:
Kakšne bodo posledice razkritij v oddaji Tarča? Foto: Tarča RTVSLO Foto:
Preiskovalno-podatkovna skupina Televizije Slovenija je ugotovila, da bi 26 slovenskih bolnišnic samo pri 12 skupinah medicinskih pripomočkov lahko namesto dobrih devet milijonov evrov plačalo šest milijonov in pol. Foto: MMC RTV SLO

Svet zavoda bolnišnice Nova Gorica je napovedal revizijo nakupa preplačanih kolčnih protez, v. d. direktorja UKC-ja Maribor Janez Lavre pa revizijo nabave žilnih opornic, preplačanih za pol milijona evrov.

Alojz Ihan z Medicinske fakultete je prepričan, da je glavna težava skrivanje cen medicinskih pripomočkov. "Celo zdravstvena zavarovalnica nima pravice vedeti, koliko stanejo proteze. Niti ena bolnišnica ni bila pripravljena tega pokazati. Če ne znamo tega urediti, da se cena pripomočka loči od cene storitve, potem tega pač nočemo," je povedal Ihan. "Do 12. decembra bodo vsi direktorji priskrbeli podatke za vse nabavljene materiale. Do konca januarja 2017 bomo imeli ta register," je po sestanku z direktorji slovenskih bolnišnic povedala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Videlo se bo, kdo nabavlja po najnižjih cenah, napoveduje ministrica, ki je vsem naročila, naj se povežejo z dobavitelji in skušajo znižati cene.
Vodja specializiranega tožilstva Harij Furlan je pojasnil, da so zaradi korupcije v zdravstvu tri zadeve v fazi sodne preiskave. "Skupno je, da je nekdo v vsaki korupcijski verigi spregovoril in bo zato zadevo lažje preiskovati," je povedal Furlan.

"Presenetilo me je, kako prepredeno in večstopenjsko vse skupaj deluje," je povedal minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Vendar ga ne preseneča, da zadeve pridejo na plan, saj se skupaj z ministrstvom za zdravje "že eno leto mučijo s skupnimi razpisi". Skupne razpise zavira serija pritožb in oviranj, ki ustavlja postopke, je dodal Koprivnikar.

Preiskovalno-podatkovna skupina Televizije Slovenija je ugotovila, da bi 26 slovenskih bolnišnic samo pri 12 skupinah medicinskih pripomočkov lahko namesto dobrih devet milijonov evrov plačalo šest milijonov in pol. Četrtino manj, torej. S preplačilom bi lahko opravili 3.411 operacij krčnih žil pri nas.

Nekdanji predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes je opozoril, da so že v reviziji pred desetimi leti ugotovili nesmotrno poslovanje bolnišnic. Po odkritih nepravilnostih v več revizijah (ne samo v zdravstvu, op. p.) je Računsko sodišče vložilo več kot 50 ovadb, tudi glede operacijskih miz. "Kot vem, se je tam postopek ustavil, ker niso našli dokazov," je povedal Igor Šoltes.

Če bi vse bolnišnice samo srčne spodbujevalnike, defibrilatorje in rokavice kupovale po najnižjih cenah, bi prihranek nanesel dober milijon evrov, ali skoraj 588 mesečnih plač zdravnika specializanta.

Absurdnih primerov potratnega sklepanja poslov je veliko. Bolnišnica Valdoltra denimo opravi 888 operacij kolka na leto, bolnišnica v Slovenj Gradu le 100. Cena kolka, ki sta ga bolnišnici nabavili prek sežanskega podjetja Mark Medical, je bila ne glede na razliko v količini naročila enaka!

V Izoli so žilne opornice pri podjetju Bormia, ki so ga ustanovili nekdanji uslužbenci Mark Medicala. Opornice so kupovali kar na zalogo, brez razpisa. Lani so jih naročili 556, ali 230 preveč, saj so jih vgradili le 327. Razlika: 70 tisoč evrov. Zakaj? V bolnišnici namesto odgovora sporočajo, da zaloge niso informacija javnega značaja.

Razpršeno ali združeno - ni nujno cenejše
Korupcijska tveganja v zdravstvu bi po mnenju strokovnjakov lahko zmanjšalo centralizirano naročanje prek državne agencije. Vendar dokumentacija iz leta 2010, ko je centralni razpis za reševalna vozila pripravilo ministrstvo za zdravje, kaže, da takšna nakupna pot še ne pomeni tudi prihranka. Cena za pet vozil je bila takrat 887 tisoč evrov, torej povprečno 177 tisoč evrov za eno reševalno vozilo. Letos je UKC Ljubljana sam izpeljal javno naročilo za povsem enaka vozila, cena pa je bil znatno nižja: za 19 tisoč evrov pri nakupu le dveh vozil. Dobavitelj je bil v obeh primerih isti - Medicop.

Razkošni nabavni aparat
V komercialni službi ljubljanskega kliničnega centra, ki je naročal predrage kolčne endoproteze, je zaposlenih kar 73 ljudi, med njimi se jih 41 neposredno ukvarja z nabavo: vsako leto izdajo več kot 62 tisoč naročilnic, 80 tisoč dobavnic in 84 tisoč faktur. Za bruto plače tega razkošnega nabavnega aparata na leto namenijo 1,35 milijona evrov.

Kdo je nižal cene?
"Po tem, kar vemo danes, se zdi, da namen nabavne službe v UKC-ju Ljubljana žal ni gospodarno poslovanje, v skandinavskem stilu, kot smo lahko videli v Tarči, pač pa neka balkanska ekonomija," je kritičen nekdanji kardiolog te največje slovenske zdravstvene ustanove Blaž Mrevlje, ki zdaj operira v Londonu. Mrevlje tudi zagotavlja, da je pred tremi leti sam navezal stik s poljskim dobaviteljem, ki je kliničnemu centru zagotovil veliko cenejše žilne opornice, kot jih je ponujal slovenski preprodajalec Mark Medical. S tem demantira nekdanjega generalnega direktorja UKC-ja Ljubljana Simona Vrhunca, ki je v prejšnji Tarči dejal, da je to storila nabavna služba pod njegovim vodstvom.

Diagnoza provizije, drugič
Diagnoza provizije, drugič