FASD (skupno ime za posledice, ki jih ima tisti, katerega mati je med nosečnostjo pila alkoholne pijače) je prirojena razvojna motnja, ki je trajna in nepopravljiva, spremlja jo blažja ali hujša oblika duševne prizadetosti, ki prizadene plod. Foto: EPA
FASD (skupno ime za posledice, ki jih ima tisti, katerega mati je med nosečnostjo pila alkoholne pijače) je prirojena razvojna motnja, ki je trajna in nepopravljiva, spremlja jo blažja ali hujša oblika duševne prizadetosti, ki prizadene plod. Foto: EPA
"Ne poznamo praga alkohola, ki bi bil varen v nosečnosti, zato bomo vedno zagovarjali tezo, da ni varne količine alkohola med nosečnostjo in niti takrat, ko se načrtuje nosečnost," je poudarila Marjetka Hovnik Keršmanc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Foto: MMC RTV Slovenija
Dvodnevne konference o alkoholni politiki se je udeležilo več kot 150 strokovnjakov in drugih deležnikov z različnih področij. Foto: MMC RTV Slovenija
Sava Rant Hanfer je poudarila, da bi potrebovali strokovne smernice za interdisciplinarno obravnavo. Foto: MMC RTV Slovenija

Vemo, da so vse pijače, ki vsebujejo alkohol, škodljive za plod, je na 3. konferenci o alkoholni politiki poudarila Marjetka Hovnik Keršmanc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. "Ne poznamo praga alkohola, ki bi bil varen v nosečnosti, zato bomo vedno zagovarjali tezo, da ni varne količine alkohola med nosečnostjo in niti takrat, ko se načrtuje nosečnost."

Kot je poudarila, si strokovnjaki prizadevajo za dvig ozaveščenosti o negativnih učinkih alkohola tudi zato, ker podatki kažejo, da škodljivo pitje med mlajšimi starostnimi skupinami, še posebej med 25. in 34. letom, narašča. "Po drugi strani pa vemo, da je to skupina, ki največ rojeva. Povprečna starost nosečnice ob rojstvu prvega otroka je 29 let. Res je, da večina žensk, ko izvejo, da so noseče, preneha piti, vendar pa tega ne naredijo vse," navaja podatke. Med razlogi za pitje so, da ne vedo, da so noseče, nekatere ne poznajo možnih posledic prenatalne izpostavljenosti alkoholu, tretje se tako spopadajo s stresom.

Registrirana poraba alkohola v Sloveniji med letoma 2000 in 2010 je znašala med 10,3 in 13,5 litra čistega alkohola na odraslega prebivalca na leto; največ se je popilo piva, sledili so vino in žgane pijače.

V zadnjem letu je vsakodnevno pilo alkohol v povprečju 6,9 odstotka Slovencev, pri čemer se moški (10,7 odstotka) bolj opijajo kot ženske (3,3 odstotka).

Podatki kažejo tudi, da je kar 1,4 odstotka starih med 15 in 24 let skoraj vsakodnevno popilo 6 ali več meric alkoholnih pijač ob eni priložnosti.
(publikacija: Alkohol v Sloveniji)

Skrb vzbujajoče je predvsem to, da veliko žensk meni, da majhne količine zaužitega alkohola med nosečnostjo niso škodljive, kar pa ni res.

Na Gorenjskem so lani v okviru projekta izvedli raziskavo med več kot 150 udeleženkami materinske šole v letu 2013/2014, ki je pokazala skrb vzbujajoče rezultate: več kot 35 odstotkov je bilo takih, ki so pile alkohol v nosečnosti, pri čemer jih je večina le nekajkrat popila majhne količine alkohola. Še večji znak za alarm je, da je tri odstotke nosečnic popivalo vso nosečnost. Ob tem je Hovnik Keršmančeva še povedala, da so to podatki, ki so se nanašali na ženske, ki so obiskovale materinsko šolo, pri čemer pa je najbolj rizična skupina tistih nosečnic, ki se teh izobraževanj sploh ne udeležujejo.

Alkohol ima škodljive posledice za zdravje ženske, tudi v povezavi z materinstvom. Zaradi uživanja alkohola se lahko pri ženski pojavi moten razvoj spolnih celic, kar se potem zrcali v zmanjšani plodnosti, na drugi strani pa prihaja do povečanega tveganja za spontani splav v prvem trimesečju.

Alkohol, ki ga zaužije nosečnica, pride prek posteljice tudi do ploda in doseže koncentracijo, ki je enaka ali višja kot v krvi njegove matere. "Ključni organ za presnovo alkohola so jetra, in ker je pri plodu manjša sposobnost za presnovo alkohola, to pomeni, da je alkohol dlje časa prisoten v njem, s tem pa je tudi več možnosti, da škodljivo učinkuje na otrokov organizem in s tem povzroča trajne okvare zdravja," je poudarila Hovnik Keršmančeva.

Alkohol ogroža rast in razvoj otroka vseh devet mesecev nosečnosti
Alkohol vpliva na razvoj mnogo organov, katerih razvoj v različnem časovnem obdobju poteka različno. Od tega, v katerem obdobju bo alkohol kot toksin deloval, so odvisne tudi posledice, ki jih pusti na zarodku: te so lahko funkcionalne, strukturne ali preplet obeh. Zelo škodljiv vpliv ima na možgane, ki se razvijajo celotno obdobje nosečnosti in so tisti, ki so najbolj prizadeti.

"Posledice izpostavljenosti alkoholu v nosečnosti se lahko kažejo kot spontani splav, mrtvorojeni otrok, prezgodnji porod, prihaja pa tudi do spektra alkoholnih motenj, znanih pod kratico FASD," je navedla možne posledice. FASD je skupen izraz za zdravstvene posledice, ki jih ima tisti, katerega mati je med nosečnostjo pila alkoholne pijače: od majhnih vedenjskih težav do najtežje oblike - fetalnega alkoholnega sindroma (FAS). Za slednjega je značilen zastoj rasti, ki se lahko pojavi že med nosečnostjo in tudi pozneje, otroci s tem sindromom imajo značilne poteze obraza, pojavljajo se poškodbe osrednjega živčnega sistema, pojavljajo se težave pri razvoju govora, lahko pa pride celo do okvare srca, jeter, ledvic in drugih težav.

Natančnih številk, koliko otrok se rodi s spektrom alkoholnih motenj, ni znano. Kot je navedla podatke strokovnjakinja z NIJZ-a, naj bi se na 100 živorojenih otrok rodil eden s spektrom omenjenih motenj, medtem statistika za razširjenost fetalnega alkoholnega sindroma kaže na med 0,5 in 2 primera na 1000 rojstev. "A večina strokovnjakov poudarja, da so te številke podcenjene, kajti pogosto takih ljudi ne prepoznajo oziroma jih vodijo pod drugačnimi diagnozami," pravi Hovnika Keršmančeva.

Številne dejavnosti za dvig ozaveščenosti
Da bi dvignili ozaveščenost žensk o škodljivih posledicah pitja, na NIJZ izvajajo različne projekte, pripravljajo gradiva, kot je opomnila Hovnik Keršmančeva, pa je dejstvo, da ženske največkrat informacije o škodljivih vplivih alkohola dobijo na spletu, precej redkeje, kot bi lahko, pa pri zdravstvenih delavcih.

Vemo, da so razlike med geografskimi območji in med populacijami nosečnic, vendar pa ne vemo, kakšne in kolikšne so, je dejala ginekologinja Sava Rant Hafner. "Problem je tudi v neosveščenosti medicinskih timov, ni rutinskega presejanja, prav tako nimamo smernic za obravnavo rizičnih nosečnic, tako da vsi ukrepi, ki zadevajo to področje, temeljijo na samoiniciativnosti posameznih strokovnjakov, ki se srečujejo s to problematiko v svojem okolju," je dodala specialistka ginekologije in porodništva.

Med možnostmi, ki jih ima ginekolog za osveščanje pacientk o škodljivosti alkohola, je navedla že prvi obisk pri ginekologu ali pa ob svetovanju za kontracepcijo. "Idealno bi bilo ob prednosečnostnem svetovanju, vendar pa vemo, da polovica žensk zanosi nenačrtovano," pravi Rant Hafnerjeva in ob tem dodaja tudi večno težavo zdravnikov: časovno stisko pri pregledih.

Kot eno lažje uresničljivih možnosti za dvig zavesti o škodljivosti alkohola za nosečnice je navedla dosledno označevanje živil, ki vsebujejo alkohol, kakor to že poznajo nekje v tujini, kot zelo priporočljiv ukrep pa je naštela še vključitev vprašalnika o uživanju alkohola v materinsko knjižico, podobno kot velja za kajenje.