Zdravje
Gluten je tista sestavina pšenične moke, ki daje kruhu in drugim pekovskim izdelkom njihovo značilno teksturo. Foto: EPA
Žita, ki vsebujejo gluten in kruh, smo glede na arheološke najdbe zagotovo jedli že vsaj pred 23 tisoč leti, najstarejši najdeni kruh je star več kot 14 tisoč let, kar je nekaj tisočletij več od začetka poljedelstva. Foto: Bojana Lekše/MMC RTV SLO
Če nam gluten dejansko povzroča težave, je zdaj na voljo že res veliko brezglutenskih izdelkov, ki bolnikom lajšajo shajanje z brezglutensko prehrano. Foto: BoBo

Dodaj v

Zakaj nam gluten danes povzroča toliko težav?

Oddaja Intelekta
19. september 2018 ob 07:51
Ljubljana - MMC RTV SLO

Kruh – in z njim gluten – so ljudje jedli, še preden so začeli žita sejati. Danes pa so žita vse pogosteje vir težav.

Gluten se je v zadnjih letih znašel na zelo slabem glasu. Število ljudi, ki prav v glutenu vidijo vzrok svojih zdravstvenih težav, se je močno povečalo. V državah, kot so Združene države Amerike, Velika Britanija in Avstralija, že več kot 10 odstotkov ljudi prisega na brezglutenske diete, število ljudi, ki bi se mu bili po lastnih zatrjevanjih pripravljeni odreči, je še veliko večje.

Tak obrat proti kruhu, ki je v večjem delu sveta v svojih najrazličnejših oblikah ena najbolj priljubljenih jedi, se zdi precej presenetljiv. Žita, ki vsebujejo gluten, in kruh smo glede na arheološke najdbe zagotovo jedli že vsaj pred 23 tisoč leti, najstarejši najdeni kruh je star več kot 14 tisoč let, kar je nekaj tisočletij več od začetka poljedelstva. Gojenje in udomačitev žit sta postavila temelje prvih civilizacij. Večino tega plodnega sobivanja človeka in žit kakšnih očitnejših težav ni bilo zaznati.

Število preobčutljivih na gluten se je povečalo
Da gluten povzroča celiakijo, so ugotovili šele v 50. letih 20. stoletja, pri kateri lahko prav gluten povzroči hude zdravstvene težave in celo smrt. Pred tem odkritjem so večino smrti zaradi glutena pripisovali drugim vzrokom, predvsem okužbam. Tisto, čemur običajno rečemo gluten, je pravzaprav beljakovinski kompleks, sestavljen iz različnih proteinov. Med njimi v pšenici najdemo protein gliadin in le del tega gliadina je toksičen.

Po mnenju zdravnikov ima celiakijo približno odstotek prebivalcev, dodaten odstotek je na gluten alergičen. Tako celiakijo kot alergijo na gluten se da potrditi z medicinskimi testi. Toda dr. Jernej Dolinšek z mariborske pediatrične klinike meni, da ima še približno tri odstotke prebivalstva težave s t. i. neceliakalno glutensko preobčutljivostjo. To je precej teže nedvoumno določiti, ker specifični znaki, ki bi jih testi lahko prepoznali, še niso znani. Najjasnejši znak tako ostaja samoocena bolnikov, da jim glutenska hrana škoduje.

Pšenica lahko skriva tudi še druge pasti
Čeprav je gluten najbolj poznan vir težav pri uživanju pšenice in sorodnih žit, so potencialno lahko problematične tudi njene druge sestavine. Največ raziskav prav o neceliakalni glutenski preobčutljivosti so opravili v Avstraliji in njihova spoznanja kažejo, da je na počutje bolnikov veliko bolj vplival umik ogljikovih hidratov oziroma določenih encimov, ki jih sicer najdemo v pšenici in drugih žitih, kot pa umik glutena iz prehrane.

Brez glutena kruh ni tisti pravi
Ne samo, da je gluten že od nekdaj bil del naše prehrane, je tista sestavina pšenične moke, ki daje kruhu in drugim pekovskim izdelkom njihovo značilno teksturo. Gluten predstavlja 80 odstotkov pšeničnih beljakovin, prav vsebnost in kakovost beljakovin v žitu pa sta tisti, ki določata kakovost in tudi ceno žita oziroma moke. Ko moko in vodo zgnetemo skupaj, nastane glutenska mreža, ki zadržuje ogljikov dioksid, ta pa nastaja med fermentacijo in se po pečenju preoblikuje v porozno strukturo, tako značilno za kruh. Zanimivo je, da na primer pira, ki je stara sorta pšenice, vsebuje več glutena kot pšenica, vendar je ta za pekovske namene slabše kakovosti, razlaga izr. prof. Tomaž Požrl z oddelka za živilstvo ljubljanske biotehniške fakultete.

Ker je gluten torej beljakovina z zanimivimi lastnostmi, ga najdemo še marsikje, kjer ga morda ne bi pričakovali, tudi v mesnih izdelkih in v pripravljeni hrani. Prav iz glutena pa je seveda sejtan, poznan tudi z imenom pšenično meso.

Brezglutenska živila so lahko bogat vir aditivov
Brezglutenska prehrana seveda lahko temelji povsem na živilih, ki ne vsebujejo glutena, in torej glutenskih žit. Toda zaradi kulinarične tradicije, ki daje velik poudarek na izdelke iz žit, se marsikdo zelo težko povsem odreče kruhu. Zato se vse bolj uveljavljajo različni nadomestki. Glutenska žita lahko zamenjamo z različnimi vrstami škroba oziroma moke iz tistih vrst žita, ki glutena ne vsebujejo, na primer riž ali koruza, ter t. i. psevdožita, kot so ajda, amarant in kvinoja.

Toda specifične lastnosti glutena, ki sicer poskrbi za to, da so pekovski izdelki takšni, kot jih imamo radi, je treba nekako nadomestiti. In zato se uporabljajo najrazličnejši aditivi. To so lahko hidrokoloidi, ki testo namesto glutena držijo skupaj, uporabljajo se tudi različni emulgatorji, v takšnem testu je običajno tudi več maščob.

Če gluten ni vir vaših težav, vam lahko brezglutenska dieta celo škoduje
Zato je pri načrtovanju brezglutenskih diet potreben dober razmislek. Ko izključimo žita, skupaj z glutenom izključimo še številne druge snovi, in tisto, kar bomo izbrali za nadomestek, morda ne bo tako zelo zdravo, kot bi si želeli. Če nam gluten dejansko povzroča težave, je zdaj na voljo že res veliko brezglutenskih izdelkov, ki bolnikom lajšajo shajanje z brezglutensko prehrano. Če pa je razlog za prebavne težave, slabo počutje in utrujenost vendarle kje drugje, utegne izogibanje glutenu dolgoročno povzročiti le nove težave.

Številke vendarle kažejo, da je ljudi, ki so se odločili za brezglutensko dieto, vsaj še enkrat toliko, kot je ljudi, ki imajo nedvomno težave zaradi glutena. In tu gre nedvomno za vpliv medijev in priljubljenosti najrazličnejših diet, tudi brezglutenske. Oziroma kot pripominja dr. Jernej Dolinšek: "Če Novak Đoković reče, da je postal številka ena v svetovnem tenisu zaradi brezglutenske diete, se to sliši drugače, kot če nekaj takega reče Jernej Dolinšek. Pa čeprav pozabi omeniti, da je bil vrhunski teniški igralec že pred dieto."

Nina Slaček, Prvi program Radia Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
Rotty
# 19.09.2018 ob 08:02
To je modna muha...ne smem tega sem alergična, joj tega tudi ne, to me napihne, ooo kako sem pomembna.

Kot pri debelosti, 10% jih ima res probleme s ščitnico 90% pa zgolj in samo z žlico!
Zvizo
# 19.09.2018 ob 08:13
Pred tisoči let ljudje pač niso imeli polne riti vsega in so jedli vse od kraja. Brez glutena naj jedo medicinsko upravičeni, ostali naj se pa prenehajo spakovati.
josh k.
# 19.09.2018 ob 08:37
Na podeželju je manj problemov z glutenom, bolj ko se bližaš urbanemu središču alergija narašča...
PONOS
# 19.09.2018 ob 08:09
To je kar neka novodobna fama po restavracijah slišim naročila in že vsak drugi sprašuje natakarje če lahko dobi jed brez glutena,brez laktoze in ostale oslarije.To preseravanje mima meja,ubogi kuharji.
Kot zapisano je pa le 1% alergičnih.Takim bi prepovedal vstop v restavracije.kot gostu mi gredo na živce kaj šele če bi hipohondre moral streči ali pripravljati hrano....
ginza
# 19.09.2018 ob 08:30
@biba007:kruh, ki smo ga včasih kupovali, je imel vonj po kruhu, tisti res pekarniški vonj se je raztegal po celi trgovini..sedaj ga jaz ne zaznam nikjer..

Jaz voham kruh vsakič, ko grem mimo pekarne. Če ga ti ne vohaš, ne pomeni, da je s kruhom kaj narobe, mogoče je pa s tvojim nosom.
Nikec3
# 19.09.2018 ob 08:11
Celiakija je resna zadeva in ni modna muha. Gre za to, da včasih enostavno nismo poznali bolezni. Za vse ostale pa da, je modna muha.
ginza
# 19.09.2018 ob 08:36
Tako kot piše v članku 1% ljudi, ki ima celiakijo, ne more uživati glutena. Celiakija ni nič novega, to poznamo že zelo dolgo. Ostali pa se spreseravajo.

Internet dohtrji naj malo možgančke uporabijo: stoletja in stoletja je bilo preživetje celotnih civilizacij odvisno od letine žitaric, zdaj pa so le-te kar naenkrat škodljive? Lepo vas prosim.
meho1a
# 19.09.2018 ob 09:02
Jaz pa mislim, da naj vsak je kar hoče. Če pride v gostilno in naroči brezglutensko solato, jo naj dobi. Zakaj vidite v tem problem? Če se gre gostilničarju za stranko, jo bo upošteval, če ne, jo bo pa izgubil. In ker je to modna muha se taka hrana tudi dobro zaračuna.
Sam sem vsejed in mi po mojih občutkih, majhna doza glutena v kruhu in kakšni potici, tu pa tam, še malo koristi. Sploh še je vse namazano z putrom in medom ali obloženo z pršutkom in sirom.

Sam vidim problem v tem, da imajo potem ljudje z dejanskimi težavami, teh cca 1%, zaradi teh modnih muh zelo drago hrano. Pa je to dejansko hrana, ki bi morala biti v osnovi cenejša. Tisto moko iz krompirja je po mojem ceneje narediti kot moko iz žita. Pa še manj površine potrebuješ z vzgojo krompijra kot žita.

Se pa 100% strinjam s tem, da se večina po izločitvi glutena iz prehrane počuti bolje, ampak ne zaradi glutena, temveč zaradi ogljikovih hidratov. Tudi, ko mi nekdo prinese presno tortico in mi jo reklamira kot bio, eko, organsko brez glutena, me tišči v želodcu, ko pojem en lep kos. Samo težko si je pogledati v oči in reči, da si odvisnik od sladkorja in da moraš nehati s sladkorjem. To zahodna družba ne dojame. Žal, pa tudi jaz ne :)
Blumi
# 19.09.2018 ob 07:59
Saj ni gluten, če pa je Roundup.

Kaj niste na tekočem?
Radoveden
# 19.09.2018 ob 09:04
Brezglutensko naročit v restavraciji je eno, dejansko brezglutensko dobit je pa drugo. Zelo zelo je treba bit previden, da nekomu ki dejansko ne sme glutena in to potem naroči, potem tudi postrežeš brezglutensko. In če nekje oglašujejo brez glutena in nekdo to naroči ga ne glejte butasto, kot kao finoča spakedralasta. Mogoče ima pa alergijo ali celiakijo. Če pa nima, kaj to vas za en drek briga kaj si drugi tlačijo v usta, če vas to a ma nič ne zadeva.
riko123
# 19.09.2018 ob 09:12
Najlepše pa je ko imaš streženo večerjo za 50 oseb in imaš 3 x vegan 10xbrez glutena 6x brez laktoze 8x brez svinjskega 5 x vegetarijanc 2x brez nobenih maščob .........
Pol se pa vprašaš ,ma kje delam v bolnici ali v hotelu ?
Spremembe pa se začnejo med večerjo ko gospoda začne menjavat menije in vegetarijanci kar naenkrat želijo meso ker je lep krožnik in se pojavijo dodatni trije brez glutena ker prej niso vedeli da imajo intoleranco ,pa muslimani ki se strogo držijo pravil na koncu pa si zaželijo flašo rujnega v sobo ,seveda diskretno .......
tu in tam
# 19.09.2018 ob 08:51
@Hijena
Naravna selekcija ne deluje več zaradi medicine, zato se alergije prenašajo naprej, kar se včasih ni dogajalo
Ne samo alergije, vsi mogoči defekti in (dedne) bolezni se tako naprej prenašajo.
In vedno več denarja bo šlo za zdravljenje takih zadev.
average Joe
# 19.09.2018 ob 08:36
Vem za kar nekaj ljudi, ki so ugotovili, da se bolje počutijo, če so na dieti.
Vsak, ki ugotovi, da se bolje počuti, če ne zauživa glutena (/alkohola/živalske maščobe/mleka/rakov/školjk/rib/svinin
e/govedine/kengurujevega mesa/kvasa...(karkoli že)), bi bil nespameten, če bi ravnal proti svoji ugotovitvi.
Na žalost pa ljudje pogosto ne ugotovijo, da jim škoduje tudi neredno hranjenje (/prenajedanje/pomanjkanje gibanja/enostavni sladkorji/alkohol/nepredpisana zdravila/prekomerno gledanje v zaslon... (oziroma nezdrav način življenja)).
Čisto vsako dobro odkritje je mogoče uporabljati na napačen način in čisto pri vsakem se to tudi dogaja.
Ni prav upravičeno očitati ljudem, ki uporabljajo brezglutensko dieto, še posebej ne posplošeno, da je v večini primerov nepotrebna. Še posebej, če to ne povzroča škode nikomur drugemu.
Drugačen je položaj v državah, kjer upravičenci z zdravniškim potrdilom, dobijo iz javne zdravstvene blagajne dodatek zaradi dražje diete. Pojavi se preprodajanje takih pravic. Vendar to ni problem posameznikov, temveč slabih pravil in sistema. Zaposleni v sistemu so pogosto v navskrižju interesov, ne morejo biti nepristranski zaradi svojih koristi (naprimer zaposlitev in reden prihodek, včasih pa še dodaten prihodek od projektov) zato se preko razumne meje zavzemajo za ukvarjanje z zadevami, za katere trdijo da so koristne in v pomoč družbi (naprimer lačnim/revnim/bolnim/brezdomcem/zasvoje
nim//žalostnim/trpinčenim...), še posebej, če porabljajo tuj ali javni denar.
Ko o stvareh govorijo ljudje, ki problematike ne poznajo (dovolj dobro), je mogoče slišati mnogo nekoristnih in tudi škodljivih trditev. Zato naj se vsak, ki stvari ne pozna, vsaj malo poglobi v zadeve, ali naj upošteva mnenje strokovnjakov. Če gre za zdravje, o tem gotovo vedo največ zdravniki in dietologi. Vedno pa je potrebno upoštevati morebitno pristranskost strokovnjakov. Prodajalec avtomobilov naj bi bil strokovnjak, vendar od njega ni mogoče pričakovati neodvisnega mnenja o avtomobilih znamke, s prodajo katerih se preživlja. O njegovih avtomobilih bomo več izvedeli od drugih strokovnjakov, predvsem bomo več verjeli mnenjem, ki vsebujejo razumno (skladno z dejstvi, ki jih lahko preverimo) razlago in se večkrat ponovijo.
pina1
# 19.09.2018 ob 09:58
Včasih se je kruh pekel iz moke , vode, soli in kvasa. Žita so bila bolj grobo mleta in moka ni bila toliko prečiščena kot je danes. Zato je moka imela manj "lepka " ( glutena), posledica je bil bolj zbit in težek kruh, ki je pač naslednji dan postal trd in suh .
In danes ? Kruh mora biti mehek, penast . V pekarnah dobijo pripravljene mešanice, ki jim pravijo "sredstva za vzhajanje " in v tistih mešanicah je toliko kemije, da bi marsikdo,ki bi vedel kaj je, raje pekel kruh doma...
Večina belih kruhov in pekovskih izdelkov vsebuje aditiv pod oznako E 920, to je L-cistein, ki da mehkobo kruhu. in veste , kako ga pridobivajo ? Fermentirajo bakterijo E-coli , delajo pa tudi hidrolizo iz človeških las in ptičjega perja... Toliko o tem...morda ni vsega kriv gluten, pač pa vsa svinjarija, ki jo še dodajajo v kruh in seveda e kam drugam..
kingeston
# 19.09.2018 ob 09:11
meni pa gluten povzroča težave. namreč veliko preveč se piše o njem...
PONOS
# 19.09.2018 ob 08:50
Za hipohondre pa naslednji podatek,veste da če niste alergični na gluten ali laktozo organizmu naredite z nehlutensko in brezlaktozno prehrano več škode kot koristi.
Pa lep dan.
Kdor ne verjame naj se izobrazi.
happy schimetzky
# 19.09.2018 ob 10:18
To primerjanje nekaterih s preteklostjo mi je sila zabavno.
A vi res mislite, da je življenska doba človeka pred 15 tisoč leti bila 80+ let? Takrat je bila izjema, če je kdo dosegel 30.
Nekdo je omenil zobe s katerimi po njegovo nekoč ljudje niso imeli težav...a v resnici so se včasih- še ne tako dolgo nazaj- streljali zato, da so nesrečnežu ukradli zobe. Življenska doba je bila pogojena tudi s stanjem zobovja in vemo kakšna je ta življenska doba bila.

Občutek imam, da vsi nostalgično zrejo v neke čase v preteklosti, ki jih sploh ne poznajo in to samo zato, ker so danes nesrečni in polni negativizma.

Ne rečem, da je danes vse super. Lahko pa danes jemo dosti bolj primerno hrano, ki je prilagojena posamezniku, saj ista hrana različno vpliva na različne ljudi. Če se izve, da je nekdo na nekaj alergičen, ali mu neka hrana škodi, se lahko takšni hrani izogne- v preteklosti je tak posameznik prej ali slej umrl zaradi teh težav.
In še dobro, da je danes tako. Hipohondri pa bodo vedno obstajali in za vsak slučaj ne bodo jedli ene ali druge hrane. Je pa to njihova odločitev. In če trgovine to hrano ponujajo in če jo gostinci pripravljajo, zakaj bi takim ljudem očitali, da to hrano potem naročajo/jejo?

In sploh ni res, da zaradi tistih, ki recimo ne jedo glutenske hrane brez zdravstvenega razloga zaradi modne muhe, s tem višajo ceno tistim, ki jo potrebujejo. Nasprotno. Zaradi širjenja takšne prehrane imajo tisti s problemi vedno več izbire, ker se veča ponudba, z vedno nižjo ceno in to lahko nabavijo v navadni trgovini, medtem, ko so pred 10imi leto to morali kupovati v specializiranih trgovinah ali celo lekarnah. O naročanju brezglutenske hrane v gostilnah pa so lahko samo sanjali.
Do Brasil
# 19.09.2018 ob 09:14
V državah, kot so denimo Združene države Amerike, Velika Britanija in Avstralija, že več kot 10 odstotkov ljudi prisega na brezglutenske diete
Število preobčutljivih na gluten se je povečalo


Obstaja kar mnogo pricevanj Tehle zgornjih omenjenih anglofonov, ki niso obcutili "alergije na gluten", ko so v Italiji (pa tudi drugod v Evropi) zauzili pico. Se je pa alergija "vrnila", ko so odpotovali nazaj domov. Ne bi teoretiziral o moznih vzrokih.

V Braziliji je dodaten problem se "melhorador" (izboljsevalec, haha) kruha. To je skupek kemikalij, ki kruh napihnejo, da ga je vec na izgled. Zagotovo dviguje krvni tlak, po pricevanjih konzumentov pa povzroca se druge tezave cisto brez tezav, ce lahko s to besedo imenujemo gluten, razne genetske manipulacije in uporabo kemikalij pri gojenju.
Na sreco je v Braziliji tudi velik izbor skrobne hrane brez glutena. Razlicne vrste sladkega krompirja (ne samo topinambur), mandioka in njena nestrupena razlicica aipim, inhame (ki je sicer razlicica sladkega krompirja pa ni prav nic sladek) in se bi se naslo.
DLeagueStar
# 19.09.2018 ob 09:13
Njami gluten, ko vidim kaksne mojstre testa kako gnetejo in gnetejo, da se gluten cimbolj sprosca se mi kar sline cedijo.
Radoveden
# 19.09.2018 ob 09:08
meho, ne poznaš. že že naj ima vsak po svoje. ampak pripravljati to v restavraciji pomeni imeti povsem svoj pult na katerem se pripravlja strogo izključno brezglutensko hrano. če pade kaj na pult iz glutena in se tonpotem pomeša med ostala živila ti pa to potem serviraš nekomu s celiakijo, ki je v dobri veri naročil brezglutensko... kar se cene tiče, poglej koliko pride brezglutenska moka v trgovini. že tam se začne cena dvigovati.
maliP
# 19.09.2018 ob 09:03
Vzrok za težave so polne riti in seveda dodatki ter pretirana obdelava živil za podaljševanje trajnosti in "izboljšanje" okusov ter "lepši" izgled. Včasih so se ostanki hrane porabili za (meso) domače živali (pse, ki so čuvale dom ne pa nadomeščale otroke in mačke , ki so lovile glodalce) ne pa da izdelujemo iz odpadkov najbolj zaželeno (reklamirano) hrano od raznih hrenovk, ki to več niso, do raznih ekstrudiranih, obarvanih in aromatiziranih Nestlejevih zvarkov in zajčjih drekcev (iz rastlinskih odpadkov) za zastrupljanje naših otrok.
Vzemite si čas za nakup sveže lokalne hrane, z užitkom jo pripravite in pojejte pa pri večini ne bo problemov.
Springbok
# 19.09.2018 ob 09:30
Jaz nimam problemov z glutenom, slojo, alkoholom, mesom, vključno s svinjino, oreščki, ipd. Imam pa probleme s stročnicami in paradižniki. Kako se temu reče strokovno, da bom lahko v menzi zahteval "brezstročniško / brezaradižniško" dieto?

Kaj bodo lahko v menzah sploh še kuhali, da se bodo izognili vsem netolerancam in alergijam?
galoper
# 19.09.2018 ob 09:22
Reklama za nove hipohondre in čakalne vrste pred ambulantami. Ljudje naj se večkrat intenzivno gibljejo z lastnimi močmi in bolj zdravi bodo kakor ob prebiranju navodil o škodljivih/koristnih vplivih živil.
Trubadur
# 19.09.2018 ob 08:39
Če ne bi bilo kruha, bi bili ljudje lačni...

tisti, ki se pa nažirajo od amena sladkorjev, alkohola, preveč pekoče hrane,... so si pa sami krivi, če so si metabolizem pokvarili.. oziroma so krivi njihovi starši, ker so jih tako načili.
violencia
# 19.09.2018 ob 10:32
isto ko z jajci. en čas so govorili, da so skoraj da ne "strupena", zdaj so pa spet "oh in sploh".
Slovenc122
# 19.09.2018 ob 13:50
To je naravna selekcija, včasih tisti, ki so bili alergični na določene stvari pač niso preživeli, mi pa danes z vso medicinko podporo, lahko tudi "šibkejšim" pomagamo da preživijo in svoje gene prenašajo naprej. Tako da ni nič novega to da so alergije in takšne stvari vse pogostejši, sploh če še upoštevamo drugačen način odraščanja in pa drugačen način kmetovanja.
meho1a
# 19.09.2018 ob 11:33
Najbolj so mi pa smešni komentarji, da je gluten že iz pamti veka pa včasih ni bilo težav, danes pa so.

Razmislite malo. Življenjska doba človeka v srednjem veku je bila nekaj čez 30 let. Recimo 40 let.
Umirali pa so večinoma zaradi danes najbolj banalnega vzroka, ki ga danes sploh več ne poznamo. Zaradi higiene in posledično virusnih in bakterijskih okužb. Torej, če si bil takrat občutljiv na gluten ali kako drugo hrano, tega nisi niti opazil, niti se ni mogla občutljivost izraziti do tvoje smrti. Kako naj bi pa potem lahko poznali takrat občutljivost na živila. Poleg vsega pa teh živil ni bilo ravno v izobilju, da bi vsakodnevno testiral sposobnosti svojega prebavnega trakta.
Saj je ista zgodba pri raku. Včasih si umrl pred tem, ko si prišel v obdobje, ko se rizik za raka poveča.

Čisto kot zanimivost. Življenska doba v Rusiji je bila pred Putinom borih 65 let. Pa je bilo to kdaj? Leta 2000. Mi pa tukaj govorimo o tem kaj so jedli ljudje po jamah, ko so se še z dinozavri preganjali naokoli.
slovenskisin
# 19.09.2018 ob 10:49
Nekateri se pretiravajo, mene pa pač prežene ko psa, napihnjen sem kot nosečnica, boli črevesje, bolijo sklepi in lista težav se še kar nadaljuje:) Da ne omenjam 10x slabši okus vseh pekovskih izdelkov, pogrešam navadno pico z debelim testom, cene so pa ohoho v višavah. V gostilni vprašaš, če imajo kaj bg, ti zavijejo z očmi - uglavnem, bodite srečni, da ste ok.
pinkfranc
# 19.09.2018 ob 10:36
Veliki štirje:
VPLIVI OKOLJA (sevanje, mikrodelci, strupi ...),
GENETIKA,
KAKOVOST ŽIVLJENJA (zdrava prehrana in gibanje, dom, denar za pravočasno in pravilno ukrepanje),
STRES
lahko so trije od tega super, a samo en ne, in gre vse k vragu.
sosman
# 19.09.2018 ob 10:26
Saj piše, 1% ima probleme, ostali so pozerji in mislijo, da je gluten dejansko škodljiv. Jejo pa procesirano hrano na vse načine.
novi_xy
# 19.09.2018 ob 12:35
En sam pomp, reklama in marketing.
Ok, kdor ima celiakijo, ne sme jesti vsega. Ampak, ko vidiš na TV nekoga, ki se dela, da je strokovnjak za prehrano in ki pravi "uporabimo moko brez glutena, da bo bolj zdravo" (tudi za vse ostale), vidiš, koliko gre zaupati raznim prehranskim modrecem.
virus99
# 19.09.2018 ob 10:24
Nevem če je že kdo omenil, ampak odprite knjigo Kruh na zagovoru. Vsaj 50 let ne jemo kruha, katerega so ljudje jedli včasih. Uporabljamo spremenjeno pšenico (z razlogom da se zmanjša revščina v svetu) za katero je nekdo mislim da dobil nobelovo.
KaiserK
# 19.09.2018 ob 10:18
Ne vem za celiakijo, lahko pa govorim za debelost.. Četudi kruh poznamo že 14 tisoč let, se homo sapisens prehranjuje mnogo dlje. V preteklosti so res umirali mlajši vendar zaradi infekcij, poškodb, nevarnosti in rojstev. Niso pa imeli slodkorne bolezni, debelosti itd. - zato ker niso uživali slabih OH in procesirane hrane. Nezdravi ogljikovi hidrati in sladkor na splošno je tisto kar nas pelje v pogubo. Tudi zdravniki bodo morali obrniti ploščo.. Jesti manj, ne jesti mastnega in slanega, ne jeti mesa - to so pač napačni nasveti, zato pa so vsi predebeli a stalno na dieti.
brehme
# 19.09.2018 ob 09:27
@biba007, ne vem kje ti kupuješ kruh, ampak ne meči vseh v isti koš, v naši ulici ima domačin pekarno, odličen kruh, kar diši okoli.
Glede škropiv, Slovenija ima veliko strožje zahteve in dovoljeno uporabo, kot Pa Nizozemska, Španija, Italija, katerih zelenjavo in sadje ti ješ.
pepar
# 19.09.2018 ob 16:54
Eni so resnično alergični na gluten,drugim imajo pa alergične možgane in teh je precej več.
Moda pač.
at111
# 19.09.2018 ob 13:25
Fora je, da je gluten lepilo in industrija je preko desetletij vzgojila pšenico z bistveno več glutena, da je peka lažja. Pšenica pred 100 leti je vsebovala cca 5% današnjega glutena. Ampak gluten je še najmanjši problem v današnji industrijski prehrani, zato ga pa tok poudarjajo, ker večjih strupov ne želijo izpostavljati. Pač megla za mase, s kančkom resnice v sebi.
nikoli
# 19.09.2018 ob 12:59
@pina1
# 19.09.2018 ob 09:58
Prijavi neprimerno vsebino
Včasih se je kruh pekel iz moke , vode, soli in kvasa. Žita so bila bolj grobo mleta in moka ni bila toliko prečiščena kot je danes. Zato je moka imela manj "lepka " ( glutena), posledica je bil bolj zbit in težek kruh, ki je pač naslednji dan postal trd in suh .
In danes ? Kruh mora biti mehek, penast . V pekarnah dobijo pripravljene mešanice, ki jim pravijo "sredstva za vzhajanje " in v tistih mešanicah je toliko kemije, da bi marsikdo,ki bi vedel kaj je, raje pekel kruh doma...
Večina belih kruhov in pekovskih izdelkov vsebuje aditiv pod oznako E 920, to je L-cistein, ki da mehkobo kruhu. in veste , kako ga pridobivajo ? Fermentirajo bakterijo E-coli , delajo pa tudi hidrolizo iz človeških las in ptičjega perja... Toliko o tem...morda ni vsega kriv gluten, pač pa vsa svinjarija, ki jo še dodajajo v kruh in seveda e kam drugam..


Cistein je aminokislina, ki je sestavni del praktično vseh beljakovi, živalskih in rastlinskih. Pred komentiranjem resnih zadev je potrebno vsaj malce znanja.
_50centy_
# 19.09.2018 ob 11:16
Internet dohtrji naj malo možgančke uporabijo: stoletja in stoletja je bilo preživetje celotnih civilizacij odvisno od letine žitaric, zdaj pa so le-te kar naenkrat škodljive? Lepo vas prosim.

Sej civilizacija bo preživela in tudi je, samo včasih pač nis(m)o tako dolgo živeli.
firtoh
# 19.09.2018 ob 11:14
Če bi kruh bil kruh in pekovski izdelki narejeni kot nekoč,bi težav bilo manj.
Tako pa je aditivov in barvil v enem hlebčku toliko kot v tistih plastičnih medvedkih- bonboni.
Primer je koruzni hlebček za 1.29 evra.V njemu je koruzne moke za 1%,ostalo je koruzni škrob,mleko v prahu,palmino olje,sladkor,lecitin...
Če kupiš pravi koruzni kruh,je cena okoli 5 - 7 evrov za kg.
Jaz včasih doma spečem kruh iz mešanice mok,ki jih kupim v ekološki trgovini,kvasa, mlačne vode, scepca soli.Tak hlebec je uporaben cel teden,če je v platneni vrečki. Pečem ga v pečici, še bolje bi bilo, če bi imel krušno peč. Sicer doma, če je čas delamo tudi testenine,vsekakor pa jušne rezance ali ribano kašo.
jgjg
# 19.09.2018 ob 10:48
Celiakijo ima res zdravstveno dokazano 1 % prebivalstva, pa še vedno mogoče kdo ne ve, da jo ima. Lahko jo imaš v otroštvu in izveni med puberteto in se pojavi v starosti, ko se pojavijo kakšne druge bolezni (npr. herpes zoster ipd.). Vendar stroga dieta pomaga.
Če ugotoviš, da ti kakšna stvar ne odgovorja, je pač ne ješ, ni konec sveta.
Sploh pa se lahko zmišljujejo tisti, ki imajo svoje kuharje (t. i. svetovni zvezdniki)
Oglejte si Tednik (ponedeljek, 17.9.18), ko so govorili o prehrani v vrtcih in šolah, kako se starši zmišljujejo, čeprav so vrtci in šole dolžni upoštevati samo zdravniško potrjene diete.
Potem pa otroci tega sploh ne jedo in se to meče stran, ker bi tudi oni pojedli ocvrtega piščančka in ostalo. Starši se pa zmišljujejo - brez mleka, brez glutena, vegansko, vegetariajansko, v šolah pa se potem to meče stran, ker v šoli in vrtcu tega ti otroci ne pojedo, čeprav se morajo potruditi kuharice in učiteljice in tisti, ki pripravljajo diete in jedilnike.
Imeli so pa tudi primer, ko je mama rekla, da se otrok prehranjuje vegetarijansko, vendar drugače pa je samo hrenovke??
Skuhajte si, kar imate radi in uživajte.
Dober tek.
oliva
# 19.09.2018 ob 10:38
@pinkfranc, tudi to je res, se strinjam (oba posta).
Sploh stres je velik dejavnik - za praktično vse (saj ti pade imnuski sistem).
Potem je zanimivo, da tudi revščina je lahko dejavnik za debelost (in ne nasprotno, kot marsikdo zmotno misli).
pinkfranc
# 19.09.2018 ob 10:36
Pa ne samo gluten, tudi mleko, cvetni prah ...

Nekdo mi je rekel, da je to zato, ker smo premalo zunaj ... ker smo presterilni.
Kaj pa vem, jaz in moja mama sva rasla na kmetih, pojedla malo industrijske hrane. Tudi danes je moja mama še vedno vsakodnevno zelo veliko zunaj (vrt), pa je na stara leta fasala alergijo na cvetni prah ... jaz pa še na mleko in sumim, da mi tudi gluten ne sede.

Mogoče so pa to posledice vsega tega elektromagnetnega valovanja? Ali pa česa drugega??? Zunanji vplivi so danes prav gotovo veliko večji, kot so bili 50 let nazaj. Človek ne pozna vseh odgovorov. Ne za stvari, za katere ve, da obstajajo in lahko postavi vprašanje in še več za stvari, ko niti ne ve, kaj vprašat?! Ni kr samoumevno, da pa danes že poznamo vse, kar obstaja, vse razloge, vse bolezni (imam pa tak občutek, ko grem k zdavniku, oni vedo vse, pa čeprav je jasno, da medicina še vedno iz dneva v dan napreduje, prihajajo nova spoznanja). Človek po naravi je zelo ozkogled, neodprt, preponosen, prezvest. Pa naj kdo poskusi spremenit prepričanje kakšnemu zdravniku! Stroka ima svoj prav (ne rečem, da v večini primerov nima, samo ne dopušča, kaj pa če?) in svoj sistem (samo ta je pravi), na mnenje drugih pa se požvižga, se celo posmehuje. Ampak ok, vsaj zažgejo me več ne, če rečem, da je Zemlja okrogla :)

Vem pa zagotovo, da stres naredi veliko štalo. Nenehno se nam mudi, nenehno imamo na vesti pričakovanja in obveznosti do drugih itd.
oliva
# 19.09.2018 ob 10:31
Kul članek in tudi večina dobrih komentarjev (oz. se z njimi strinjam).

Jaz jem lahko skoraj vse, kruh pa imam zelo rada in meni (še vedno) diši. :)
Ker sem zdrava (tok tok tok) - zaenkrat, ne rabim diet. Eni pa so na večnih dietah.
Kakor komu paše sicer.

Mislim, da je to v 90% preseravanje in modna muha, vendar eni pa imajo resnične težave in kot je to preseravanje slabo za te slednje, imajo pa po drugi strani zaradi te muhe tudi vse več izbire (kot je že nekdo napisal).
Pa še to je tudi res, da je vse vse bolj onesnaženo in kemično, tako da kakšen odstotek gre gotovo tudi iz teh naslovov.

Ne vem pa, kaj bi storil tak folk, če bi nenadoma se znašel v situaciji, kjer ne bi bilo možno, da bi izvajal te diete oz. si pripravljal svojo hrano ali računal lahko nanjo...
oziris.va
# 19.09.2018 ob 10:05
ginza
# 19.09.2018 ob 08:30

Jaz voham kruh vsakič, ko grem mimo pekarne. Če ga ti ne vohaš, ne pomeni, da je s kruhom kaj narobe, mogoče je pa s tvojim nosom.


Haha, podpis. Ni kaj dodati.
meho1a
# 19.09.2018 ob 09:41
Radoveden

A si prebral moj komentar do konca?
Gostilničar se bo prilagodil, ampak bo to tudi zaračunal. Tudi proizvajalci brezglutenskih hranil bodo to zaračunali. Ker je to modna muha, bodo pa poskušali še malo dodatno zaslužiti.

Meni to ni nič spornega, saj gre na koncu za to kaj je gostilničar in industrija pripravljena narediti in za koliko, ter koliko je za to pripravljen plačati potrošnik.

Žal mi je pa samo teh, ki imajo realne težave, da morajo na pol bankrotirati, če kupijo to specializirano hrano.
krucyfix
# 19.09.2018 ob 09:24
Tako kot piše v članku 1% ljudi, ki ima celiakijo, ne more uživati glutena. Celiakija ni nič novega, to poznamo že zelo dolgo. Ostali pa se spreseravajo.

Prosim zadrži preseravanja zase. Tisti s celiakijo imajo res hud problem in se ne smejo hecat. Veliko pa je tudi alergikov, ki imamo z različnimi hranami različno hude težave. Eni imajo tudi zelo očitne neugodne reakcije, drugi samo upamo da se bodo z dieto neke težave zmanjšale čeprav uspeh ni zagotovljen. "Sodobna" medicina žal ne zna kej prida pomagat glede zdravljenja (tu ne mislim le blaženja simptomov) oz je pretežno podobno uspešna kot razni vrači. Je pa alergij in avtoimunih bolezni vedno več, žal tudi vzroki za to niso jasni, od raznih polutantov do celo morebiti preveč higieničnega okolja.
ginza
# 20.09.2018 ob 12:50
pina1: Lahko pa L-Cistein pri nekaterih povzroča alergije , pojavlja se lahko slabost , vročina , bruhanje in zelo zniža krvni tlak..

Ja, pa kaj potem? Če povzroča alergije pri "nekaterih", to ne pomeni, da je generalno škodljiv. Problem potem ni v cisteinu, ampak v človeku, ki je nanj alergičen. Ne moreš tega primerjati npr. s strupom. Strup je strupen za vse, ne samo za nekatere.

Poleg tega pa ne nasedaj panikologom, ki skušajo ljudi prestrašiti z aditivi. Večina le-teh je pravzaprav naravnega izvora. Našla sem eno stran, na kateri celo piše, da je lecitin škodljiv in da se mu moramo izgoniti. LOL. Lecitin je v jajcih, čokoladi, ribah itd, popolnoma neškodljiv. Še več, celo koristen je.
nataska13
# 20.09.2018 ob 06:59
poglejte , imam sina sedaj starega 18 let, pri 13 letih je nahal rasti in imel hude bolecine/krce v trebuhu...preiskava ena dve tri...in vec, na koncu ugotovijo da ima chronovo bolezen in mu dajo terapijo z nekimi mlecnimi napitki in medrolom
sama se odlocim za alternativno moznost in zavrnem uradno medicino, seveda mi grozijo z tozbo in odvzemom skrbnistva itd...
na prvem obisku pri alternativcu in prisezem na svojega otroka da ne pretiravam, ugotovi intoleranco (ne alergijo) hudo na laktozo in na gluten
odlocimo se da takrat 13 letniku pustimo se 1 teden uzivanja vseh moznih kruhkov, nutelle in ostalih dobrot in nato pa sledi stroga dieta kar se tice glutena in laktoze...kar je tako odlocitev tako staremu otroku tezko razloziti in se tezje sprejeti, se takrat solidarno odlocimo , da gremo vsi na prehrano brez glutena in laktoze

od prvega dne, ko je zacel tako prehrano, so se krci prenehali in pocasi, res pocasi je napredoval v rasti, sicer dane ni nek dolgin, se je pa normalno razvil in je popolnoma brez tezav

ko gremo v restavracijo nikoli ne kompliciramo, jemo pac krompir namesto testenin, meso je vedno na zaru, brez raznih polivk, edino kar je problem je kaksen dunajc, ki mu ga pa pripravim doma iz brezglutenskih drobtin in tako tudi tukaj ni prikrajsan

Pa se nekaj bom dodala, vsak ki pride k nam na obisk, dobi sveze pecen brezglutenski kruh, ali pripravim testenine z bolognese ali jabolcni zavitek itd..in se nihce, res nihce ni ugotovil da je brezglutensko hrano
amigo
# 19.09.2018 ob 21:25
Ko sem jaz hodil v osnovno šolo, nobeden še enkrat niti eden mojih sošolcev ni imel nobene alergije. Tudi diete ne.
izo
# 19.09.2018 ob 19:14
Kakšno dieto pa predpišejo, če je človek alergičen na Janšo ( levičarji) ali na Kučana ( desničarji ) ?

za prvo mrzel pir, za drugo pa lobotomija.
Kazalo