Zdravnik Ivan Radan, ki je v interni preiskavi zaradi smrti pacienta na nevrološki kliniki ljubljanskega UKC-ja, trdi, da bolnik ni prejel kalija. Foto:
Zdravnik Ivan Radan, ki je v interni preiskavi zaradi smrti pacienta na nevrološki kliniki ljubljanskega UKC-ja, trdi, da bolnik ni prejel kalija. Foto:
Zdravnik zanika, da bi opravil evtanazijo

Kot je znano, primer preiskujejo kriminalisti, UKC pa je uvedel interni strokovni nadzor, katerega ugotovitve bodo znane jutri.

Primer vašega bolnika je sprožil številna vprašanja. A ključno je eno - ste bolniku, ki je bil brez zavesti in je umiral, decembra lani naročili vbrizgati mešanico kalija in morfija, ki je pospešila njegovo smrt?
Dober večer. Tistega dne je bil bolnik v končni fazi življenja. Gospod je trpel zaradi močnih bolečin in težko dihal. Dobival je ločeno morfij že nekaj dni. Za infuzijo kalija sem se odločil iz provokacije, bolnik kalija ni dobil. Infuzija je bila nastavljena, vendar pa je bolnik nikoli ni prejel. Umrl je zaradi jasnih vzrokov in končne bolezni, ki je bila pričakovana. Končna bolezen je bila tako huda, da je bolnika privedla v nekaj minutah, urah do smrti.

Slišali smo informacijo, da niste bili sami v tem času v bolniški sobi, da ste vbrizganje kalija naročili medicinski sestri, ki naj bi vas na to dvakrat opozorila. Ali to drži?
Medicinska sestra je seveda vprašala, ali nastavi infuzijo kalija in tudi verjela je, da verjetno kalij teče v bolnika. Vendar ta kalij ni nikoli tekel v bolnika, tekel je mimo bolnika. Nikakor nisem mislil s tem kakor koli izpostaviti sestrske problematike. Problematika, ki je bila s tem dejanjem hotena in sprožena, je povsem drugačna in vzeta iz konteksta tega strokovnega nadzora. In sicer, želel sem opozoriti na eno veliko, hujše dogajanje, in to je nekomunikacija znotraj samega zdravniškega tima. Delo na intenzivnih negah je težko, zapleteno, bolj kot v drugih disciplinah medicine. Odvisni smo od dobre komunikacije, od dobrega, kvalitetnega prenosa informacij.

Vi ste edini človek, ki je preveril, da kalij ni prihajal v bolnikovo telo, ker bi ga to ubilo?
Še nikoli v življenju nisem dal bolniku kakršnega koli odmerka, ki bi mu skrajšal življenje. V nobenem primeru, nikoli. Ta bolnik je dobil samo infuzijo morfija.

V tistem času naj bi bilo v prostoru še več oseb, medicinska sestra in tudi specializanti. Kaj so vedeli oni?
Glejte, poleg te slabe komunikacije je problem tudi prostorska stiska in premalo osebja v intenzivnih enotah. V tistem času je bilo okrog bolnika nekaj oseb, vendar so se sestre zaradi obilice dela premikale od bolnika do bolnika. To je povzročilo nevidenja tega, kar sem želel prikazati. To, da je bolnik prejel kalij, ki ga dejansko ni.

Vaša provokacija je bila zelo ekstremna. Kako lahko pojasnite, da s tem niste izpostavili sester?
Glejte, vedeli sta samo dve sestri. Nadzorna sestra, ki je kalij pripravila, me vprašala, pritrdil sem in po koncu, ko je bolnik umrl ob odmerku morfija, ki je tekel, me je vprašala, ali zapišemo ta kalij, sem ji jasno povedal ne, ne vpisujemo ga, ker ga bolnik ni dobil, kar je bila tudi resnica.

Svojci niso vedeli nič?
Svojce smo že več dni pripravljali, da bo bolnikovo življenje v kratkem preminulo.

Vi govorite, da je šlo za provokacijo. Sami ste sprožili govorice o kaliju, istočasno ste poskrbeli za to, da obdukcija ni bila opravljena. Zakaj ste to storili, ker bi to dokončno razbremenilo kakršno koli domnevno krivdo, o kateri se zdaj govori?
Da, se strinjam. Še to moram povedati, zakaj nisem hotel sester vpletati v celotno zgodbo. V primeru, da bi sestre bile izpostavljene temu, bi verjetno krivdo na neki način preložili tudi na sestre. Tega nikakor nisem želel. Jaz se za obdukcijo nisem odločil, ker je z moje strani bil vzrok smrti povsem jasen. Že naslednji dan so kolegi izvedeli, da je infuzija kalija tekla, ves čas sem govoril, je tekla, nisem razlagal kam. Glejte, kalij je izjemna provokacija, na katero je treba skočiti nemudoma, v trenutku. Žal se to ni zgodilo. Za obdukcijo je bil celoten naslednji dan dopoldne do 11. ure še čas, da bi kolegi preprečili obdukcijo.

Tudi to, da obdukcija ni bila opravljena, je bila provokacija z vaše strani?
Absolutno, da seveda. Zakaj pa tako drastična provokacija? Morate vedeti, da so bili že poskusi v zadnjih letih z več strani, da se uredijo razmere na oddelku, sploh kar se tiče komunikacije, sodelovanja med zdravniki in sodelovanja med zdravniki in sestrami. Te komunikacije, ki je kritična v intenzivnih negah, ki so že tako obremenjene, žal ni.

S to, kot pravite, provokacijo ste se strahovito izpostavili.
Nikoli si nisem predstavljal, da bo situacija eskalirala v take konfuzne vode in nepričakovane prevrate.

Tudi govorice o vaši domnevni izpostavljenosti zlorabi narkotičnih substanc. Ste bili kdajkoli pod vplivom psihotropnih substanc?
Nikoli v življenju nisem bil pod vplivom psihotropnih substanc, ne doma ne na delovnem mestu. Vsi kolegi, ki me poznajo, lahko potrdijo kvaliteto mojega dela in vsi bolniki in njihovi svojci so tisti, ki lahko potrdijo kvaliteto mojega dela. Glejte, delam v intenzivni negi, sodelujem pri sekundarnih helikopterskih transportih. Mislim, da je na tako težkem delovnem mestu težko biti odvisnik. To so laži.

Sami ste se, če lahko uporabim to besedo, zmanevrirali v položaj, ki je zagotovo stresen. Pri zdravniški zbornici so vam ponudili pomoč, kar je v takšnih primerih običajno. Po naših podatkih ste jo zavrnili, zakaj?
Ponudili so mi pomoč, za kar sem izjemno hvaležen. V tem trenutku sem jo zavrnil, ker je še ne potrebujem. Zahvaljujem se dr. Možini za ponujeno pomoč, ki jo bom sprejel, ko bom čutil, da jo potrebujem.

Danes je potekala kriminalistična preiskava tudi pri vas doma?
Mislim, da ni bilo najdenega nič spornega.

Po navedbah vašega odvetnika naj bi jutri objavljeno interno preiskavo spodbijali tudi iz formalnih razlogov. Zakaj?
Res je. Zgodilo se je veliko pravnoformalnih nepravilnosti s samim vročanjem in imenovanjem komisije, ki se mi ne zdi korektno sestavljena. Sploh pa se mi ne zdi korektno, da predsednik komisije daje informacije v medije že vnaprej, še preden je celotna luč nad dogajanjem zasvetila.

Jutri bodo izsledki objavljeni, kaj pričakujete po tem?
Pričakujem kolegialen in etičen odziv in strokovno, utemeljeno misel o moji zgodbi in kaj sem hotel z njo povedati.

Niste pa s tem, če sem prav razumel, želeli spodbuditi razprav o evtanaziji?
Absolutno ne. Se strinjam, da v tem trenutku slovensko zdravstvo še nima moči, energije in kapacitet se pogovarjati o evtanaziji. Problemi, ki pestijo ne samo intenzivne oddelke v kliničnem centru, temveč tudi druge oddelke, so veliko bolj problematični kot ta diskurz, nedvomno pa bo potrebno v nekem trenutku tudi to.

Zdravnik zanika, da bi opravil evtanazijo