Rak postaja glavni razlog obolevanja in smrti v večini držav, napovedi pa ob staranju prebivalstva in porastu dejavnikov tveganja v sodobnem svetu niso dobre. Incidenca povsod po svetu narašča, do leta 2030 pa naj bi na svetovni ravni za rakom vsako leto na novo zbolelo 25 milijonov ljudi. Rak povzroči kar 26 odstotkov vseh smrti v EU-ju in je drugi najpogostejši vzrok smrti po boleznih srca in ožilja. Po podatkih slovenskega registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana v Sloveniji vsako leto za rakom na novo zboli več kot 16.000 oseb, več kot 6500 pa jih umre.

Po številu novih primerov rakov in umrljivosti je Slovenija v spodnji polovici med državami EU-ja, kar pomeni, da sta pojavnost in umrljivost višji od povprečja. Preživetje bolnikov pa se je v zadnjih desetih letih nadpovprečno povišalo, in sicer za več kot 10 odstotkov, kar gre pripisati tudi ciljem in ukrepom državnega programa obvladovanja raka, so v skupni izjavi pred svetovnim dnevom boja proti raku, ki bo 4. februarja, zapisali pri Onkološkem inštitutu Ljubljana, Državnem programu za obvladovanje raka in ministrstvu za zdravje,

Različne institucije ob tem opozarjajo predvsem na to, da se diagnostika in izidi zdravljenja po državah in regijah znotraj Evrope razlikujejo. Da je rak za Evropo velik izziv, je v okviru spletnega pogovora (Ne)enakost pred rakom?, ki ga je pripravil STAklub v sodelovanju z Združenjem EuropaColon Slovenija, opozoril tudi svetovno priznani raziskovalec raka Mark Lawler z univerze Queen's v Belfastu. Ob tem je opozoril, da v Evropi obstaja jasna ločnica med vzhodom in zahodom. Ključni razlog za to je po njegovih ugotovitvah predvsem različno vlaganje v raziskave.

"V Evropi bi morali imeti do leta 2035 v povprečju 70-odstotno preživelost za vsa rakava obolenja. Hočemo zagotoviti najboljšo možno oskrbo rakavih bolnikov ne samo v zahodni, ampak po celotni Evropi," je poudaril Lawler. Med bolniki, ki so za rakom zboleli med letoma 2012 in 2016, je preživelost po navedbah profesorice onkologije z ljubljanske medicinske fakultete Tanje Čufer pri 58 odstotkih. "To je še vedno razmeroma dobro in še vedno raste – na prehodu stoletja je bilo 42 odstotkov," je pojasnila.

Pomanjkanje kliničnih raziskav

Čufer je v okviru spletnega pogovora ob tem poudarila, da tudi v Sloveniji primanjkuje predvsem kliničnih raziskav, ki bi povezale nova spoznanja z oskrbo bolnikov. "Če tim dela raziskave, zraste z raziskavami, potem zna to tudi aplicirati in nuditi bolnikom," je dejala.

Kot je opozorila, je v Sloveniji zavedanje, da takšne raziskave omogočajo nova zdravljenja, premajhno. "Ozaveščati je treba bolnike, aktivirati terciarne centre, ki so preobremenjeni z rutinskim delom, ki bi moralo potekati v bolnišnicah. Postaviti je treba sekundarne centre, terciarni pa morajo več nameniti raziskovanju," je prepričana onkologinja, ki je z Lawlerjem in skupino drugih strokovnjakov sodelovala tudi pri pripravi članka o izzivih raziskav raka v Evropi, ki je bil novembra lani objavljen v priznani britanski znanstveni reviji The Lancet Oncology. "Nočem kritizirati, nočem biti pesimist, vendar mislim, da je čas, da se zbudimo in da raziskovanju v onkologiji spet damo nekoliko več pozornosti in ga intenziviramo," je pozvala na spletnem pogovoru.

Da so v društvih premalo seznanjeni glede kliničnih študij in posledično bolnikom ne morejo dati dovolj konkretnih in korektnih informacij, priznava tudi Maja Južnič Sotlar iz Združenja EuropaColon Slovenija. "Želeli bi jim dati bolj optimistične, bolj spodbudne podatke, pa žal ne moremo," je dejala podpredsednica združenja, ki je prav tako sodelovala pri pripravi omenjenega znanstvenega članka.

Ob tem onkologinja Tanja Čufer poudarja, da je na področju onkologije v Sloveniji tudi marsikaj pozitivnega. "Imeli smo prvi register raka v Evropi, prvi vseobsegajoč center, bili smo eden od vodilnih EORTC-centrov in vse to še imamo," je naštela. Na podlagi večdesetletne prakse ocenjuje, da pri zagotavljanju oskrbe za rakave bolnike v Sloveniji ni večjih razlik.

Za rakave bolnike v Sloveniji oskrba najmanjše finančno breme v EU-ju

Tudi poročilo Evropske komisije in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o stanju neenakosti na področju raka v državah članicah je pokazalo, da ima v Sloveniji vsak posameznik dostop do onkološkega zdravstvenega varstva in da je enakost oskrbe bolnikov z rakom na visoki ravni, saj ne glede na različno socio-ekonomsko razvitost regij ni zaznati večjih razlik med njimi. Onkološki bolnik v Sloveniji ima ob tem najmanjše finančno breme iz lastnega žepa pri oskrbi raka med vsemi državami EU-ja, so poudarili v izjavi. Po podatkih poročila so izdatki za onkološko zdravstveno varstvo v državi v celoti kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in so zato dostopni več kot 99 odstotkom prebivalstva.

Če je zdravljenje v osnovi dostopno za vse enako, pa do razlik prihaja pri pojavljanju in izidih rakavih bolezni, so v skupni izjavi pred svetovnim dnevom boja proti raku opozorili pri Onkološkem inštitutu Ljubljana, Državnem programu za obvladovanje raka in ministrstvu za zdravje. Kot pojasnjujejo na onkološkem inštitutu socio-ekonomski status vpliva na zdravje posredno – prek številnih dejavnikov življenjskega sloga, bivalnega ter delovnega okolja, pa tudi zmožnosti zdravstvenega sistema, ki so različno razporejene med skupinami prebivalstva.

Najpogostejši raki v razvitem svetu in tudi v Sloveniji, to so rak kože, pljuč, dojk, prostate ter debelega črevesa in danke, so leta 2019 predstavljali 60 odstotkov vseh ugotovljenih rakov. Ti raki so povezani z nezdravim življenjskim slogom – kajenjem, čezmernim pitjem alkoholnih pijač, neustrezno prehrano, premalo gibanja in posledično čezmerno težo ter čezmernim sončenjem. Na njihov nastanek lahko vplivamo z ukrepi primarne preventive.

Hitro diagnostiko dodatno poslabšala pandemija

V Sloveniji dobro poteka izvajanje presejalnih testov, manj uspešna pa je hitra diagnostika rakov. "Tu ima Slovenija problem. Hospitalni register na Golniku je ugotovil, da okoli tretjina bolnikov z rakom pljuč potrebuje več kot tri mesece od prvega simptoma do napotitve na diagnostični center. Tri mesece je predolgo. Nekaj je narobe s primarno napotitvijo, ljudje predolgo čakajo," je opozorila Tanja Čufer.

Dodala je, da je stanje dodatno zaostrila pandemija covida-19, med katero se je dostop do primarne oskrbe še poslabšal. Na upad zgodnje diagnostike je opozoril tudi predstojnik centra za zdravstveno varstvo na NIJZ-ju Tit Albreht. Anketa, s katero so na NIJZ-ju merili odzivanje prebivalstva med pandemijo covida-19, je pokazala, da je na višku pandemije obisk pri zdravniku, kljub simptomom, odložilo 45 odstotkov vprašanih. "Ne govorimo o osebah, ki imajo skrito bolezen, ampak o tistih, ki imajo že prisotne simptome," je opozoril in dodal, da se lahko "z zaskrbljenostjo zazremo v naslednje mesece in tudi žal nekaj let, ko se bo posledica izpada zgodnje diagnostike zagotovo poznala tudi v Sloveniji".

V Sloveniji se ob tem spopadamo tudi s pomanjkanjem kadra in opreme, zadnje zlasti na področju slikovne diagnostike. Onkološki inštitut Ljubljana je sicer z akcijskim načrtom že pristopil k nakupu dodatne naprave PET-CT (pozitronska emisijska tomografija), kjer je trenutno tudi največ pomanjkanja znotraj onkološkega zdravstvenega varstva, so v skupni izjavi pred svetovnim dnevom boja proti raku zapisali pri Onkološkem inštitutu Ljubljana, Državnem programu za obvladovanje raka in ministrstvu za zdravje.