Zdravljenje Parkinsonove bolezni poteka z blaženjem simptomov s kombinacijo zdravil, terapij in kirurškim zdravljenjem. Bolezen je napredujoča, prav tako ni znan natančen vzrok za njen nastanek. Foto: BoBo
Zdravljenje Parkinsonove bolezni poteka z blaženjem simptomov s kombinacijo zdravil, terapij in kirurškim zdravljenjem. Bolezen je napredujoča, prav tako ni znan natančen vzrok za njen nastanek. Foto: BoBo

Nevrologinja Nina Zupančič Križnar z Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je na petkovi okrogli mizi z naslovom Aktivno v življenje s Parkinsonovo boleznijo pojasnila, da se bolezen izraža v motoričnih simptomih, kot so tresenje, pa tudi v nemotoričnih simptomih. Med temi je naštela psihične težave, bolečine v križu, rokah in ramenih ter omotico. Razlog za težave je v pomanjkanju hormona dopamina v možganih zaradi propadanja celic.

Nevrolog Dejan Georgiev z ljubljanske nevrološke klinike je dejal, da je v Sloveniji okoli 9000 bolnikov z omenjeno boleznijo, nekateri pa najverjetneje še niso diagnosticirani. Po njegovih besedah nekateri strokovnjaki tveganje za razvoj bolezni povezujejo stikom s pesticidi, vplivajo pa tudi genetski dejavniki.

Slovenija ima po besedah predstojnika katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti in nevrologa na ljubljanski nevrološki kliniki Zvezdana Pirtoška v UKC-ju Ljubljana enega redkih centrov v Evropi, kjer bolnike obravnavajo različni strokovnjaki in jim predvsem v poznem stadiju bolezni nudijo še dodatno pomoč.

V multidisciplinarno ekipo so med drugim vključeni nevrologi, fizioterapevti, logopedi, psihiatri, dietetiki, pa tudi specializirane medicinske sestre za Parkinsonovo bolezen.

Specializirana medicinska sestra Lidija Ocepek je poudarila, da bolezen ne prizadene le bolnika, ampak tudi njegovo družino. Po njenih besedah so pogosto še posebej prizadeti mlajši odrasli, kjer lahko hitro pride do napredovanja bolezni.

Zato je poudarila pomen pogovora z bolnikom in njegovimi bližnjimi. Na ljubljanski nevrološki kliniki po njenih besedah zaradi obremenjenosti nevrologov dodatne informacije o bolezni, zdravljenju in stranskih učinkih bolnikom nudi specializirana medicinska sestra.

Spregovoril je tudi bolnik s Parkinsonovo boleznijo Jože Šprohar, ki je pojasnil, da je sam sprva opazil počasnejše gibanje in zatem tresenje rok. Simptome so sicer prvi opazili drugi, in ne on sam. Poudaril je terapevtski pomen namiznega tenisa.

Svetovni dan Parkinsonove bolezni
Svetovni dan Parkinsonove bolezni