Programi zaposlitvene rehabilitacije so tako do nadaljnjega ustavljeni. Udeleženci v centrih, med njimi tudi številni invalidi, so tako lahko le sklonjenih glav zapuščali prostore, kjer so se še včeraj počutili varne in koristne, je za TV Dnevnik poročala Saška Jazbec.
Vrata centra Ozare so za Mateja Piška, ki je invalid tretje stopnje, kot tudi za 25 njegovih sodelavcev, ostala zaprta. S solzami v očeh so lahko le poslušali besede svojih vodij, da je rehabilitacijski program za dva meseca ustavljen.

Domov so poslali tudi okoli 100 uporabnikov univerzitetnega rehabilitacijskega centra Soča v Mariboru. Da ni več denarja, so jim z zavoda za zaposlovanje sporočili včeraj. Po prepričanju vodje centra bo narejena nepopravljiva škoda. Prekinitev procesa je lahko zelo problematična, je pojasnila vodja mariborskega centra Jasna Božič, saj se s tem učinki rehabilitacije velikokrat izničijo oziroma poslabšajo.

Na mariborskem zavodu izjav niso dajali, saj gre za vseslovenski problem. Pristojni v Ljubljani - Dragica Bac z direktorata za invalide na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve - pojasnjuje: "Zdelo se nam je prav, da zaustavimo prihod v poklicno rehabilitacijo. Namreč, če bi udeležence pustili v novembru, da delajo, da si krijejo potne stroške, v mesecu decembru pa bi jih obvestili, da sredstev pač ni, bi bila narejena še večja škoda."

Hkrati pa obljubljajo, da bodo potrebna sredstva za programe skušali zbrati do prvega decembra. In še - denarja je zmanjkalo, saj je letos v programe poklicne rehabilitacije vključenih 31 odstotkov več oseb kot lani. V centrih pa so zaskrbljeni, da se bo s tem zrušila tudi mreža sodelovanja z delodajalci, ki so jo skupaj gradili več let.