Foto: Reuters
Foto: Reuters

Vodja delovne skupine za ustno zdravje pri Zdravniški zbornici Slovenije Matej Praprotnik opozarja, da so kronični bolniki še posebej izpostavljeni tveganjem za bolezni ustne votline. Sodobna medicina omogoča načine zdravljenja, ki so vedno bolj uspešni, vendar pa kljub temu vplivajo na človeško telo. Zaradi napredka na področju medicine se prebivalstvo stara, vedno več bolnikov pa tako jemlje zdravila za kronične bolezni.

Vplivi teh zdravil na zdravje ustne votline in zob so pogosto hudi, predvsem pri zdravljenju kroničnih bolezni srca, jeter in ledvic ter raka v ustni votlini. Pri teh je namreč nujno intenzivno zdravljenje kronične bolezni, ki pa ima zaradi stranskih učinkov lahko uničujoč vpliv na ustno votlino. To lahko v primeru nezdravljenja v nekaterih primerih privede tudi do smrti, je opozoril Praprotnik.

Zobozdravnica Jana Krapež je pojasnila, da je ena najbolj nevarnih bolezni, ki prizadenejo ustno votlino, prav rak ustne votline in žrela. Po pogostosti je v Sloveniji na osmem mestu, pri moških pa je dosegel že šesto mesto med vsemi rakavimi obolenji.

Diana Terlević Dabić iz stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva pa je poudarila, da kar 80 odstotkov takšnih obolenj odkrijejo v zobozdravstvenih ambulantah, več kot polovica pa jih je že v napredovali fazi. Najbolj ogrožene skupine prebivalstva pa so starejši moški kadilci z nadpovprečnim uživanjem alkohola.

Predsednik odbora za zobozdravstvo pri zdravniški zbornici Krunoslav Pavlović je ob tem opozoril, da se košarica zdravstvenih storitev, ki jih krije zavarovalnica, širi predvsem na račun kurativnih, in ne preventivnih posegov, evropski zdravstveni sistemi in svetovna zdravstvena organizacija pa razmišljajo, kako bi preventivne zobozdravstvene storitve ponovno vključili v javne zdravstvene sisteme.

Opozoril je tudi, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) administrativno omejuje financiranje zdravstvenih storitev, kar je po njegovem mnenju tudi razlog za dejstvo, da v Sloveniji kar 560.000 ljudi nima opredeljenega osebnega zobozdravnika.

V sistemu po njegovih ocenah primanjkuje okoli 400 programov na področju zobozdravstva, zobozdravnikov pa je v sistemu dovolj. Ob tem obžaluje, da zakonodaja preprečuje ljudem, "da bi si lahko res izbrali tistega zobozdravnika, ki si ga sami najbolj želijo oziroma ki mu sami pravzaprav najbolj zaupajo".

Pohvalil pa je lanskoletno sprejetje strategije na področju zobozdravstva in dejal, da imajo občutek, kot da zdaj odločevalci končno razumejo, kako zobozdravstvo tudi deluje. Kot stroka pa bi si želeli še, da bi ministrstvo s presečno študijo preučilo, kateri zobozdravstveni programi bi na kratek rok lahko kar najbolje zmanjšali breme ustnih bolezni.

Dan ustnega zdravja