Direktor UKC Ljubljana Simon Vrhunec zagotavlja, da lahko bolniki vedno računajo na UKC, ne glede na varčevalne ukrepe ZZZS-ja. Foto: BoBo
Direktor UKC Ljubljana Simon Vrhunec zagotavlja, da lahko bolniki vedno računajo na UKC, ne glede na varčevalne ukrepe ZZZS-ja. Foto: BoBo

Vrhunec je pojasnil, da sklep skupščine ZZZS-ja, da Univerzitetnemu kliničnemu centru v Ljubljani za urgentno službo nameni manj denarja, pomeni, da bo klinični center ob 10 milijonov evrov na leto, kar bo po Vrhunčevih besedah povzročilo likvidnostne težave, ki pa vsaj na začetku naj ne bi vplivale na oskrbo bolnikov v UKC-ju.

V kliničnem centru v začetni fazi ne bodo rezali v zdravstvene storitve, bodo pa nadaljevali izvajanje varčevalnih ukrepov in racionalizacije pri organizaciji, je poudaril Vrhunec in dodal, da bodo poskušali znižati cene pri dobaviteljih materialov. "Ker ne režemo, ker še vedno delamo enako, pomeni, da zamikamo plačila dobaviteljem. Ne plačujemo več v tistih rokih, ampak z zakasnitvijo," je dodal.

"ZZZS naj denar poišče drugje"
ZZZS bi po njegovem mnenju moral iskati rezerve drugje. Meni, da bi na stroškovni strani morali pogledati, katere storitve se lahko iz dražjih oblik obravnav prenesejo v cenejše oblike, kar bi se odrazilo tudi pri plačilu storitve. Navedel je operacijo karpalnega kanala, ki jo v kliničnem centru že leta izvajajo ambulantno in tako tudi zaračunavajo, druge bolnišnice v Sloveniji isto operacijo še vedno izvajajo hospitalno in takšnih primerov je po njegovih besedah več. Po nekaterih podatkih bi lahko 70 odstotkov vseh operacij obravnavali ambulantno, je prepričan Vrhunec.

Več denarja bi po njegovem mnenju lahko dobili tudi prek regresnih prispevkov, boljše izterjave prispevkov in širitve prispevnih osnov. Opozoril pa je, da ne predlaga višanja prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje, pač pa obračun prispevka tudi za tiste prihodke državljanov, na katere se danes prispevek ne obračuna.

Rebalansa proračuna ZZZS-ja ne bo
Na skupščini ZZZS niso sprejeli predloga rebalansa proračuna, saj niso podprli predlaganega prenosa deleža financiranja iz obveznega na prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Podprli so ukrep znotraj rebalansa, ki se nanaša na zmanjšanje sredstev za dežurno službo, s čimer naj bi letos privarčevali 8,5 milijona evrov.